Domnevno prirejanje bilanc in odpis podrejencev v BS pod drobnogledom NPU

Nacionalni preiskovalni urad se je že odzval na zadnjo afero zaradi domnevnega prirejanja bilanc v slovenskih bankah in vlogo Banke Slovenije pri tem ter kriminalistično preiskavo uvrstil med svoje prioritete. Bančne kriminalitete pa se je policija intenzivno lotila že leta 2013 in doslej zaznala180 sumov kaznivih dejanj oškodovanja bank, škoda pa presega 670 milijonov evrov.

Čeprav se je sodelovanje policije in bank po začetnih težavah izboljšalo, pa direktor NPU Darko Majhenič pravi, da bi banke lahko bistveno več prispevale k preiskavi, če bi bolj samoiniciativno odkrivale kazniva dejanja in storilce v svojih vrstah. "Po mojem mnenju bi lahko banke same najbolj konkretno opredelile kazniva dejanja in potencialne osumljence, saj bančni uslužbenci najbolj poznajo dejansko stanje in bančne poslovne procese. Tako pa so zaposleni v bankah zelo zadržani v postopkih pridobivanja potrebnih informacij," pravi.

Policija med drugim ugotavlja, da so vodilni kadri v bankah odobravali kredite brez ustreznih in zadostnih zavarovanj ter z neprimerno bonitetno oceno. Odobravali so kredite zelo izpostavljenim kreditojemalcem in prevzemali velika tveganja pri financiranju dvomljivih projektov, zlasti v državah Balkana, ki so že ob odobritvi kazali na to, da jih bo nemogoče izpeljati, donosnost pa naj bi bila izjemno nizka. Prav tako naj bi banke odločale o kreditih na podlagi poslovnih, osebnih in interesnih povezav. Nepravilnosti pa se pojavljajo predvsem na ravni srednjega in višjega nivoja vodenja banke, v nekaterih primerih tudi na strani kreditojemalcev, ki banki predložijo celo neresnične podatke o premoženjskem stanju, bilancah in druge pomembne informacije za odobritev posojila.

NPU je od leta 2010 obravnaval več kot 250 gospodarskih kaznivih dejanj, storilci pa so samo v lanskem letu povzročili za več kot 140 milijonov evrov premoženjske škode. Med ovadenimi osumljenci so številni znani Slovenci, politiki, poslovneži, ministri, managerji, direktorji, poslanci, župani, bančniki, odvetniki, zdravniki in drugi. Mnogi so bili že obsojeni, nekateri so že pristali za rešetkami, druge v zaporih še čakajo

"Nedotakljivih v tej državi ni," pravi prvi mož NPU Darko Majhenič. "V teh petih letih smo dokazali, da smo pri našem delu neodvisni in strokovni, da nas ne zanima politična pripadnost ali interesna skupina osumljencev, ki jih obravnavamo. Seveda so naše preiskave povzročile najrazličnejše reakcije pri posameznikih, predvsem pri tistih najvplivnejših, ki nikakor ne morejo sprejeti dejstva, da nihče ni nedotakljiv, ko gre za kazniva dejanja. Zato smo kdaj deležni tudi poskusov diskreditacij našega dela, preiskovalcev in vodstva. Nekateri pa skušajo prikazati tudi vpliv politike na naše delo. Kar pa seveda ne vpliva na potek in epilog naših preiskav," poudarja direktor.

V kriminalističnih preiskavah se vse pogosteje znajdejo tudi odvetniki, ki se radi skrivajo za tem, da je vse kar počnejo za stranke zaupne narave. Zato je Odvetniška zbornica že protestirala, saj menijo, da so bile hišne preiskave pri odvetnikih nezakonite in da gre za nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko, odredbe pa da predstavljajo kršitev določil poklicne tajnosti ter kršitev zakona o kazenskem postopku.

Darko Majhenič opozarja: "Zavedamo se, da imajo odvetniki dolžnost varovati zaupen odnos do stranke. Vendar pa zakon o kazenskem postopku ne pozna izjem pri preiskavah stanovanj in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb. Hišna preiskava se lahko opravi tudi pri osebi, ki ni osumljena kaznivega dejanja in pri tem odvetniki in njihove odvetniške pisarne seveda niso izvzeti. Zato nikakor ne gre za nedopusten poseg, če opravimo hišno preiskavo pri odvetniku, ki sicer ni osumljenec, je pa v postopku njegova stranka. Nenazadnje je tudi evropsko sodišče odreklo zaupnost med stranko in odvetnikom, ko gre naprimer za poslovno svetovanje. Če bi bili odvetniki pri tem zaščiteni bi to pomenilo, da bi osumljenci lahko skrivali obremenilne dokaze v odvetniških pisarnah. Se pa seveda preiskovalci osredotočijo samo na tiste spise, ki so predmet odredbe in ne brskajo po drugih spisih."

Pogosto smo deležni tudi kritik glede dolgotrajnosti naših preiskav, kar je posledica izjemno zahtevnih in obsežnih preiskav, pravi Darko Majhenič. "Pregledati je potrebno po več tisoč finančnih transakcij, tudi za več let nazaj, vse to analizirati in pogosto pridobiti še podatke iz tujine, kar postopke še dodatno zavleče. Podrobno je treba pregledati vsak posel, ugotoviti, ali je prišlo do zlorab in namernega okoriščanja ter povzročitve škode. Vse to pa traja. Za obsodbo so namreč potrebni trdni dokazi. Vse to pa zahteva temeljito delo in čas, napake niso dopustne," zaključi Majhenič.