Nevladne organizacije Mladi za podnebno pravičnost, Umanotera, PIC - Pravnoinformacijski center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije in Zveza ekoloških gibanj Slovenije pričakujejo, da bo policija preiskala navedbe iz članka, med drugim ali in kako je to podjetje vohunilo za nevladniki v Sloveniji ter kdo je naročnik.
Gre za modus operandi zasebnega obveščevalnega podjetja Cyberglobes, je ob oddaji prijave na policijo danes v Ljubljani dejal predstavnik Mladih za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt. Podjetje po njegovih besedah po vsem svetu za naročnike zbira podatke o predstavnikih civilne družbe in njihovi dejavnosti.
Ostan Ožbolt je prepričan, da so v Sloveniji zbirali podatke - npr. o dejavnosti na družbenih omrežjih, bančnih računih, telefonih - o več posameznikih, ne le o pravniku pri Umanoteri Jonasu Sonnenscheinu, ki ga je v svojem članku izpostavil časnik.
Taja Premk iz Amnesty International Slovenije je dejala, da mora policija navedbe v članku temeljito preveriti in preiskati morebitna kazniva dejanja. Amnesty International je v času protivladnih protestov v Nigeriji avgusta 2024, v katerih je tamkajšnja policija ubila 24 oseb, opozorila na zlorabo osebnih podatkov za zatiranje protestov. Ravno Cyberglobes naj bi bil takrat vpleten v nedovoljen oblastni nadzor in profiliranje protestnikov.
"Ko so pod nadzorom aktivisti in aktivistke ter ostali zagovorniki človekovih pravic, je ogrožena tudi pravica širše civilne družbe do demokratičnega soodločanja, političnega sodelovanja, svobode izražanja, organiziranja in opozarjanja na kršitve človekovih pravic," je poudarila Premk.
Gaja Brecelj iz Umanotere je menila, da bo ključno ugotoviti, kdo je naročil zbiranje podatkov o nasprotnikih projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). "Je bila to slovenska vlada, Gen energija, Westinghouse, EDF, ameriška vlada, izraelska vlada ali kdo drug?" se je vprašala, kdo bi rad preprečil civilni družbi, da sodeluje v razpravi o odločitvi glede Jeka 2.
Takšno poizvedovanje po njenem mnenju kaže na to, da pri tem največjem napovedanem projektu v Sloveniji doslej ne gre le za energetsko vprašanje, ampak za velike finančne in geopolitične interese,.
Nevladniki pritiske na civilno družbo, ki opozarja na nepravilnosti, razumejo kot zlorabo moči. In to bo, kot trdijo, omogočil in celo legaliziral zakon o parlamentarni preiskavi, o katerem bo v nedeljo zakonodajni referendum, zato pozivajo k njegovi zavrnitvi.
"Če se tovrstno ustrahovanje demokratičnih akterjev pri največjih infrastrukturnih projektih dogaja že danes, prinaša zakon o parlamentarni preiskavi še precej večjo grožnjo - takšna ustrahovanja bi normaliziral in celo legaliziral," je poudarila Brecelj.































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.