Delo je težko, plačilo slabo, prostih dni za vzorec

Še preden sta negovalka in medicinska sestra poprijeli za delo, je morala glavna medicinska sestra kranjskega doma za ostarele pošteno preračunati, kako bo razporedila delo, saj kot pojasnjuje Diana Gaber, se spopadajo s pomanjkanjem kadra, ker je to delo, ki je fizično in psihično naporno.

Pomanjkanje pa ni zgolj stvar razpredelnic v pisarnah, ampak stvar zagotavljanja oskrbe varovancev, ki potrebujejo nego, terapijo in še kaj. Kot opisuje medicinska sestra, ne morejo koristiti dopusta: "Vse praznike in nedelje smo tukaj. Če nisi podnevi, si ponoči."

V letu 2018 so domovi po dostopnih podatkih zavoda za zaposlovanje iskali 4163 delavcev. Največ bolničarjev negovalcev, in sicer 1269. Pa tudi strežnikov, kuhinjskih pomočnikov in tako naprej. V Kranju so imeli nedavno dva razpisa. Kot pove Gaberjeva, se nanj ni prijavil nihče, potrebovali pa bi jih sedem.

V Tržiču so pred dnevi v imenu stanovalca v javnost dali peticijo za dostojno staranje. Starostniki so najštevilčnejša, a hkrati mnogokrat prezrta populacija. Ali kot pravijo sami: "Mi smo samo demografska statistika." 

Direktorica tržiškega doma zato državo opozarja: "Pomanjkanje kadra v oskrbi in negi, zaradi česar nekateri domovi že ne sprejemajo več stanovalcev, nastajajo daljše čakalne dobe in daljše vrste za prejemanje pomoči na domu. Vse to je nesprejemljivo."

Da so se časi spremenili, na slabše, vedo povedati tisti, ki v sistemu delajo že desetletja: "S tem so prikrajšani za marsikaj, kar smo jim prej nudili, veliko več hitimo, več slabe volje je med nami, smo preutrujene, nimamo več energije, da bi ble nenehno nasmejane," opisujejo medicinske sestre.

Barbara Tiselj z Ministrstva za delo zagotavlja, da se na ministrstvu zavedajo problema, da se nihče ne prijavi na javne razpise, a kot pravi, gre za širši del problema trga dela, saj na njem primanjkuje ustreznega kadra.

Kot pojasnjuje Klavdija Kobal Straus z Direktorata za dolgotrajno oskrbo, so domovi za starejše financirani iz dveh virov, in sicer iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in iz oskrbe, ki jo plačujejo uporabniki.

Kader za izvajanje zdravstvenih storitev je financiran iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, storitve zagotavljanja pomoči, kot so umivanje in pomoč pri hranjenju oziroma socialno oskrbo, pa plačujejo uporabniki. A ker večino storitev, tudi tovrstne oskrbe, ki jo plačajo uporabniki, zagotavljajo zdravstveni delavci, ki jih sistem zagotavlja za opravljanje zdravstvenih storitev, je ta kader preobremenjen.  

A kot pravi Zvonka Hočevar, direktorica Doma upokojencev Kranj, zdravstvena zavarovalnica zadnja leta ne zagotavlja dovolj sredstev in se zdravstveno negovalni kader krije tudi iz oskrbe. Če bi imeli dovolj sredstev, da bi lahko izplačevali stimulacije, potem plače ne bi bile tako nizke. Ampak tega dela ne moremo izplačevati, pojasnjuje: "Ko delavca že dobimo, se zgodi, da po treh dneh ne pride, ker preračuna, da se mu ne izplača."

Klavdija Kobal Straus na to odgovarja: "Zaposlenim v zdravstveni negi so bile plače v preteklem letu dvignjene, tako da ne moremo reči, da stagniramo na isti točki." A Hočevarjeva opozarja, da dvig plač še zdaleč ni bil dovolj visok: "Te plače so prenizke, delavci delajo popoldne, dopoldne, praznike, šest dni v tednu z enim prostim vikendom v mesecu. Težko je zagotavljati kader, so preutrujeni in plače so bistveno prenizke za delo, ki ga opravljajo." Na eni strani bi tako morali zagotoviti dvig plač, na drugi strani pa prevetriti zastarele normative, opozarja.

Strausova zatrjuje, da zdravstvenih delavcev, ki delajo v domovih, ni premalo. A kot poudarja Hočevarjeva: "Če pogledamo normativ, to so bolničarji in medicinske sestre, je ta prenizek, zato ker so nege tako težke. Imamo stanovalca, ki ima 180 kilogramov in ga negujejo štirje. To je izjema, a takšnih izjem je veliko, veliko stanovalcev potrebuje oskrbo v paru."

A Strausova pojasnjuje: "V konkretnem primeru govorimo o storitvah socialne oskrbe, ne o storitvah zdravstvene nege. Če oseba potrebuje pomoč pri umivanju ali hranjenju, so to storitve oskrbe, ne pa storitve zdravstvene oskrbe. In ravno tega kadra nam manjka, ampak tega ne moremo enačiti z izvajanjem zdravstvenih storitev in kadrom, ki je za ta namen financiran iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja."

Kot dodaja, se populacija stara in potreb bo tem kadru bo vedno več: "V sistemu potrebujemo nova sredstva. Nimamo samo starejših ljudi, ki potrebujejo zdravstveno nego v instutcijah, ampak tudi tiste, ki potrebujejo pomoč na domu."

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo šel v obravnavo še v tem letu, bo morda rešil marsikaj, saj bo po predvidevanjih Hočevarjeve skrajšal čakalne vrste, saj bodo imeli oskrbovanci doma enake pravice kot v domu za ostarele.