Vsa soglasja stanovalcev za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe je doslej uspela zbrati približno polovica domov za starejše. Ob najnovejšem ukrepu vlade, ki bi več tisoč ljudi vključil kar z interventnim zakonom, v domovih pravijo, da jih čaka še veliko dela. Da zamud ne bo in da bi sistem res zaživel do 1. decembra, bi bilo nujno poenostaviti obrazce za osebni načrt za stanovalce. Potreben pa bo tudi hiter odziv centrov za socialno delo.
Marija Marolt za dom plačuje dobrih 29 evrov osnovne oskrbe na dan. Po novem bo to slabih 23 evrov nastanitve in prehrane. Njeni izračuni kažejo, da bo po novem – kljub plačevanju nove dajatve – nekaj denarja za dom prihranila. Pa še to, pravi, kot kaže le današnje stanje. "Čez čas bi bilo gotovo bistveno višje," meni.
S hčerko sta že uredili soglasje za prevedbo na nov sistem. "Ona je podpisala, jaz tudi in smo že oddali. So se pa tukaj tudi delavci zelo trudili – tiste, ki niso mogli, so obiskali, jim pomagali. Mislim, da je velika večina to že izpolnila," dodaja Maroltova.
V Domu starejših Bokalce, kjer stanuje, namreč že ves mesec zbirajo soglasja. "So se tako svojci kot stanovalci zelo dobro odzvali. V našem domu imamo več kot 70 odstotkov soglasij podpisanih," razlaga Melita Zorec, direktorica DSO Ljubljana Vič Rudnik.
Tisti, ki se birokracije še niso lotili, pa bodo morali po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca torej: podpisati soglasje za prevedbo in osebni načrt z izvajalcem oziroma z domom. "Tisti, ki ne morejo podati soglasja, bodo podpisali osebni načrt in se jih bo tretiralo kot začasno prevedene," pojasnjuje.
V domovih pa ob tem opozarjajo, da – tako Melita Zorec – resnično potrebujejo hiter odziv centrov za socialno delo in pa tudi čimprejšnjo poenostavitev obrazca za osebni načrt. "Zato, da bodo stanovalci res prevedeni do 1. decembra," pravi direktorica DSO Ljubljana Vič Rudnik. Sklenitev osebnih načrtov bo namreč velik zalogaj za zaposlene, še dodaja, zato nujno potrebujejo tudi prilagoditev programske opreme.













Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.