Po Evropi smo priča razcvetu sončnih skupnosti. Kot smo že poročali, se je pojavil res velik val takšnih projektov povsod in celo v državah, ki do danes niso priznavale energetskih skupnosti, na primer na Češkem, v Latviji, na Cipru ali Poljskem. Po Evropi se tako dogaja prava 'sončna revolucija' ljudi, ki si želijo skupaj proizvajati obnovljive vire energije. Energetske skupnosti si s pomočjo sonca zagotavljajo neodvisnost in nižje položnice.
Blok na Jesenicah, kjer so stanovalci stopili skupaj, premagali birokratske mline na veter in na streho postavili sončno elektrarno. 'Imamo najnižje stroške bivanja daleč naokoli,' pravijo šest let kasneje. Pa hribovska vasica, ki je postala energetsko samooskrbna. In primera iz Hrastnika in Ajdovščine, kjer so na javne zgradbe postavili skupnostne sončne elektrarne. Gre za dobre prakse, ki kažejo, da tudi Slovenija lovi zeleni val. Zdaj se jim je pridružila še občina Domžale.
Uspelo jim je namreč dobiti dobrega pol milijona za zeleni prehod. Občina je uspešno črpala sredstva za namestitev sončnih elektrarn na šestih javnih objektih v občini Domžale s skupno nazivno močjo 884,34 kW nameščene moči.
Šest javnih objektov bo ogrevalo sonce
Tudi v Domžalah so se tako pridružili klubu občin, kjer je glavna zvezda oskrbe z električno energijo sonce. V občini Domžale so v okviru projekta s sončnimi elektrarnami opremili šest javnih objektov: Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Ihan, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Venclja Perka ter Zdravstveni dom Domžale. Skupna moč nameščenih sončnih elektrarn znaša 884,34 kW.
Skupnostna samooskrba: do 100.000 evrov prihranka na leto
Elektriko bodo porabljali člani skupnostne samooskrbe, v primeru občine Domžale so to osnovne šole, vrtci, občina in zdravstveni dom. Gospodinjstva niso vključena. Predvidena letna proizvodnja elektrarn znaša cca. 940.000 kWh, ocenjujejo na občini. In najboljša novica? Posledice za skupnost so manjši stroški za električno energijo in sicer so prihranki ocenjeni na cca. 100.000 evrov na leto, so izračunali.
"Razlogi za investiranje v sončne elektrarne so doseganje energetske samooskrbe, znižanje stroškov električne energije ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije ter zmanjšanje izpustov CO2 v skladu z veljavnimi okoljskimi direktivami Evropske unije. Izvedeni projekt predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju občine, saj bo omogočena čistejša, okolju prijaznejša ter dolgoročno cenejša oskrba z električno energijo," naštevajo na občini.
Uspešno počrpali nepovratna sredstva
Iz sredstev Javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026, razpisanega s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, je Občina Domžale za ta zeleni projekt prejela 581.763,34 evrov nepovratnih finančnih sredstev. V ta namen so se povezali.
Občine Domžale, Lukovica in Trzin so namreč v preteklem letu ustanovile konzorcij z namenom skupnega sodelovanja na javnem razpisu za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, opisujejo. Z namenom izpolnjevanja vseh razpisnih pogojev so Občine Domžale, Lukovica in Trzin podpisale konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije za pridobitev finančnih sredstev iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost in razvojnega področja Zeleni prehod, s katero so se uredile tudi medsebojne pravice in obveznosti. Kot poudarjajo, so prejeta sredstva izjemnega pomena, saj so omogočila izvedbo investicije v predvidenem obsegu. Končna cena projekta za Občino Domžale znaša 849.045,60 evrov, od tega znašajo evropska sredstva 643.684,80 evrov, finančni vložek Občine Domžale pa 205.361,82 evrov.
Energetske skupnosti so pravne osebe, ki jih ustanovijo posamezniki, podjetja ali lokalne oblasti z namenom skupnega proizvajanja, distribucije ali porabe obnovljive energije. Njihov cilj je pogosto povečanje energetske neodvisnosti, znižanje stroškov energije in spodbujanje trajnostnega razvoja z uporabo obnovljivih virov, kot je sončna energija. V Sloveniji in po Evropi postajajo vse bolj priljubljene, saj omogočajo skupno investiranje v sončne elektrarne in druge obnovljive vire, kar je lahko finančno dostopnejše in učinkovitejše kot individualne naložbe.
Načrt za okrevanje in odpornost je ključni instrument Evropske unije, namenjen podpori okrevanju držav članic po pandemiji COVID-19. Sredstva iz tega načrta so namenjena financiranju reform in naložb, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod, povečujejo odpornost gospodarstev in prispevajo k izvajanju prednostnih nalog Unije. V Sloveniji se sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost uporabljajo za širok spekter projektov, vključno z naložbami v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, mobilnost, krožno gospodarstvo in digitalizacijo, kar je razvidno tudi iz financiranja sončnih elektrarn na javnih objektih.
Zeleni prehod je obsežen proces transformacije družbe in gospodarstva, katerega cilj je zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in prehodom na trajnostne vire energije. Vključuje naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, trajnostno mobilnost, krožno gospodarstvo in varovanje biotske raznovrstnosti. Zeleni prehod je ključen za doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje bolj trajnostne prihodnosti, pri čemer imajo lokalne skupnosti in občine pomembno vlogo pri njegovem uresničevanju s konkretnimi projekti, kot so sončne elektrarne na javnih zgradbah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.