Te dopolnitve še ne pomenijo razglasitve zaščitnih ribolovnih con in urejanja režima, ki bo v njih veljal, temveč prinašajo zgolj pravno podlago za kasnejše morebitne odločitve o razglasitvi morskih pasov, ki bi jih sprejel državni zbor.
Prvak SDS Janez Janša je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do soglasnega spoznanja o potrebi po spremembi pomorskega zakonika. Spomnil je, da je bilo kar nekaj dilem, ko je SDS prvič predlagala to spremembo, saj je del slovenske politike in tudi stroke menil, da je Slovenija geografsko prikrajšana država, ki nima pravice do razglasitve suverenih pasov na morju. Z zdajšnjo rešitvijo v poslanski skupini SDS niso povsem zadovoljni, strinjajo pa se, da vladni predlog kljub temu omogoča ključno - pravico do razglasitve suverenih pasov na morju. S tem bo Slovenija postala enakopraven partner v pogajanjih s sosednjo državo. Glede nekaterih pobud za pripravo praktičnih predlogov za uveljavitev te pravice, pa Janša upa, da ne bodo potrebni in da v tem delu Sredozemskega morja ne bo več prihajalo do takih enostranskih potez. Članstvo države v EU pa bo za to še dodatno varovalo.
Pred glasovanjem je podporo dopolnilom izrazila tudi večina poslanskih skupin. Dopolnila pomorskega zakonika je 4. decembra pripravila vlada, v torek pa obravnaval matični odbor za infrastrukturo in okolje. Ta ga je soglasno poslal naprej v obravnavo. Slovenija ima v skladu z mednarodnim pravom pravico kot država s teritorialnim izhodom na odprto morje po mnenju domačih oblasti pravico do razglasitev morskih pasov. Trenutno veljavni pomorski zakonik namreč omenja le notranje morske vode in teritorialno morje, s spremembami pa bi v zakonik vključili uresničevanje suverenih pravic Slovenije tudi zunaj teh voda.
Samo sprejetje dopolnil še ne pomeni razglasitve pasov, kar mora posebej storiti oziroma razglasiti državni zbor. Minister Rupel je kot poglavitni razlog za pripravo dopolnil navedel beneško deklaracijo, ki so jo sprejele sredozemske države 26. novembra, saj bi v skladu z njo razglasitev pasov utegnila postati formalno potrebna v okviru dogovorov sredozemskih in jadranskih držav o skupnih ukrepih za trajnostni razvoj, še zlasti pri razglašanju zaščitnih ribolovnih con in urejanju režima, ki bo v njih veljal.
Med razlogi za podporo dopolnilom pa je minister Rupel navedel tudi spremenjene razmere po parafiranem sporazumu o meji Drnovšek-Račan, ki potrjuje obstoj epikontinentalnega pasu obeh držav in njuno pravico do izključne ekonomske cone. V spremenjene razmere sodi tudi odločitev Hrvaške o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), s katero je Zagreb prejudiciral mejo na morju med državama. Zato si mora Slovenija notranjepravno sama sebi priznati pravice, ki ji gredo s tem sporazumom oziroma kot rezultat pogajanj na najvišji ravni, je na seji odbora zatrdil pravni strokovnjak Miha Pogačnik.
Dopolnitve pomorskega zakonika
V dopolnitvah pomorskega zakonika je v prvem členu zakonika za besedo "suverenost" dodana besedna zveza "suverene pravice". To je potrebno zato, ker ima Slovenija v skladu z mednarodnim pravom v ostalih morskih pasovih suverene pravice in jurisdikcijo, medtem ko ima suverenost nad notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem.
V skladu z dopolnjenim zakonikom se v 4. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim pravom." Dodaja se tudi določilo, da začne zakon veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu.
Poslanska skupina SDS je sicer 8. oktobra v proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika, s katerimi bi Slovenija določila epikontinentalni pas in bi lahko razglasila izključno ekonomsko cono, pri čemer je potrebno slediti dejanskemu stanju na morju, kakršno je bilo na dan 25. junija 1991.