Po oceni predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića potrebuje sodstvo reformo čim prej. "S 1. januarjem 2027 in ne s 1. januarjem 2037 niti morda s 1. januarjem 2028," je poudaril v današnji izjavi za javnost, s katero se je odzval na predloga novih zakonov o sodiščih in o sodnikih. Z reformo bi po njegovi oceni zagotovili uspešnejše delovanje sodstva in hitrejše pravice za stranke, ob čemer je spomnil, da so načrtovane spremembe podprli tako predsedniki sodišč kot na vrhovnem sodišču.
Poudaril je, da so se na nekaterih sodiščih že prilagodili na načrtovane spremembe, ki med drugim prinašajo uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika.
"Tudi mi smo se prilagodili in nekako smo zadržani do razpisovanja prevelikega števila okrajnih sodnikov, ker prihaja do spremembe, kjer naj bi imeli enovitega okrožnega sodišča," je navedel. Po njegovi oceni sodstvo nujno potrebuje enovitega in mobilnega sodnika, kot tudi izenačenje obremenitev sodišč in sodnikov, "zato so pozivi k ustavitvi zakonodajnega postopka neresni," je izpostavil.

Pomisleki glede sprememb pri okrajnih sodiščih
Glede pomislekov do načrtovane ukinitve okrajnih sodišč, ki je ne podpirajo v Sodnem svetu, Đorđević poudarja, da se slednja ne bodo ukinila, temveč se bodo preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Temu bo sledilo prehodno obdobje, v katerem se bo opravila analiza razmer, po tem obdobju pa bo imel predsednik vrhovnega sodišča možnost predlagati ukinitev majhnih sodišč z majhnim številom sodnikov, je pojasnil.
Sedanji okrajni sodniki bodo ohranili najmanj sedanje pristojnosti, je zagotovil. Osebno sicer zagovarja prenos nespornih zapuščinskih zadev na notarje, saj si želi, da se sodniki kot vrhunski pravni strokovnjaki ne bi ukvarjali z reševanjem nespornih zadev, ampak da bi v interesu strank reševali njihove spore. "Pred očmi je vedno treba imeti stranke in zagotovitev pravice v razumnem in med sodišči v primerljivem času," je poudaril.
'Predsednik vrhovnega sodišča mora imeti vzvode za zagotavljanje učinkovitega delovanja sodišča'
Odzval se je tudi na pomisleke Sodnega sveta v zvezi s predlaganim prenosom odločanja o t. i. sodnoupravnih dodelitvah s Sodnega sveta na predsednika vrhovnega sodišča. Po njegovih pojasnilih je vrhovno sodišče v dosedanjih strokovnih usklajevanjih zagovarjalo stališče, da bi za sodnoupravne dodelitve moral biti pristojen predsednik vrhovnega sodišča, saj je vrhovno sodišče vrh sodne uprave za celotno Slovenijo in ne Sodni svet.
"Predsednik sodišča odgovarja za rezultate poslovanja svojega sodišča. Če v dveh letih zaporedoma iz neupravičenih razlogov ne doseže rezultatov, mu lahko grozi razrešitev. Torej mora imeti predsednik vzvode, s katerimi bo lahko zagotovil uspešno in učinkovito delovanje sodišča," je poudaril.
Zvišanje upokojitvene starosti za vrhovne sodnike
Odzval se je tudi na predlog poslanke Svobode Lene Grgurevič, ki je ob sprejemanju zakonodajnega svežnja s področja sodne reforme na seji parlamentarnega odbora za pravosodje minuli teden predlagala, da predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija preneha z iztekom mandata, in ne že z dnem upokojitve oziroma ko dopolni 70 let, kot to sicer velja za sodnike rednih sodišč. Predlogu, ki na koncu ni bil sprejet, so na odboru ostro nasprotovali v opoziciji, kjer so opozorili, da gre za dopolnilo, ki je močno pisano na kožo Đorđeviću. Ta bo letos namreč dopolnil 70 let, zato se bo moral upokojiti še pred iztekom mandata.
Đorđević poudarja, da ideji, da bi se mu podaljšal mandat, ni posebej naklonjen, saj gre po njegovi oceni za nesistemsko rešitev.
Odločno pa podpira drug predlog, da bi se vrhovnim sodnikom upokojitvena starost zvišala na 75 let. Pri tem bi po njegovem šlo za sistemsko rešitev, saj bi se nanašala na vse vrhovne sodnike. Za enako rešitev so se pred tremi leti odločili v Veliki Britaniji, o njej razmišljajo tudi v drugih državah, je pojasnil. Izpostavil je tudi, da je bila sedanja omejitev, ki omejuje vrhovne sodnike na 70 let, uzakonjena že pred več kot 30 leti, medtem pa se je zelo podaljšala starostna oziroma življenjska doba ljudi, tudi pokojninska ureditev se temu prilagaja.
Odzval se je tudi na sklep Sodnega sveta, ki je na seji v torek izglasoval, da Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.
Kot je dejal, je sklep, s katerim ga Sodni svet vnaprej obvešča o prenehanju mandata, "nekoliko problematičen", saj zakon o sodniški službi predvideva, da je za izdajo ugotovitvene odločbe potrebno obvestilo predsednika vrhovnega sodišča. Sam takšnega obvestila ni posredoval, prav tako ni predlagal izdelave sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, ki je potreben za upokojitev.
Ugotavlja tudi, da je ena od vrhovnih sodnic že dopolnila 70 let, pa ji Sodni svet tega sklepa ni izdal. "Torej tukaj ne gre samo za diskrecijo, ampak celo za arbitrarnost oziroma diskriminacijo," je ugotovil. Ali bo izpodbijal sklep Sodnega sveta, še razmišlja.
Sodni svet nad očitke Đorđevića s prikazom nasprotnih dejstev
Na Sodnem svetu so se na Đorđevićeve očitke o diskriminaciji odzvali s prikazom nasprotnih dejstev. Izpostavili so, da bo predsednik vrhovnega sodišča letos dopolnil 70 let in da so ga v začetku junija z dopisom seznanili z zakonsko predvidenim prenehanjem sodniške funkcije in s tem s prenehanjem funkcije predsednika vrhovnega sodišča najkasneje ob koncu letošnjega leta.
Pojasnili so, da je Đorđević sredi junija Sodni svet obvestil, da mu bo sodniška funkcija po zakonu prenehala z iztekom letošnjega leta, v katerem bo dosegel starostno mejo za upokojitev, to pa podkrepili z omenjenim dopisom Đorđevića predsednici Sodnega sveta Urški Kežmah. "Sodni svet je tako sledil sodnikovemu predlogu in kot datum prenehanja funkcije določil skrajni rok, ki ga omogoča zakonodaja," so med drugim zapisali v prikazu nasprotnih dejstev.
Izpostavili so tudi, da je Đorđević v postopku kandidiranja za mesto predsednika vrhovnega sodišča leta 2022 izdelal program zgolj za tri leta mandata ter ob tem že tedaj navedel, da mu bo sodniška funkcija prenehala 31. 12. 2025.
Prenehanje sodniške funkcije je zakonski razlog za prenehanje funkcije predsednika sodišča, zato so obenem določili, da Đorđeviću istega dne preneha tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča, so dodali.
V zvezi z očitkom, da Sodni svet odločbe o prenehanju mandata ni izdal za vrhovno sodnico, ki je letos dopolnila 70 let starosti, pa so izpostavili, da od predsednika vrhovnega sodišča niso prejeli nobenega drugega obvestila, da bi se kateremu od vrhovnih sodnikov letos iztekla sodniška funkcija.
Poudarili so še, da vprašanje o podaljšanju mandata sodnikov preko 70 let ni bilo predmet strokovnega usklajevanja niti podaljšanja mandata ne zasledijo v zakonodajnem gradivu, ki ga je ministrstvo za pravosodje poslalo v državni zbor.
Katičeva o podaljševanju mandata
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je glede prizadevanj za podaljšanje mandata aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča poudarila, da je vsakršno prizadevanje legitimno, a dodala, da je Đorđević že ob kandidaturi vedel, da mandata ne bo končal. Ocenila ga je kot dobrega predsednika vrhovnega sodišča, ob čemer je izpostavila, da je ekipa vrhovnega sodišča zelo sodelovala pri pripravi predloga sodniške zakonodaje.
Dejala je še, da je tudi sama presenečena nad dejstvom, da so na seji parlamentarnega odbora minuli teden sprejeli dopolnila, "za katere nismo bili dogovorjeni in ki so najbolj sporna tudi za Sodni svet". Poudarila je, da na ministrstvu vložena dopolnila še preučujejo in popravljajo. Predlagala je tudi, da bi se uveljavitev tistega dela reforme, ki naj bi po sedanjem predlogu začel veljati s 1. januarjem 2027, zamaknila za eno leto.
Ministrica sicer pričakuje, da bo reforma sprejeta in da bodo pri tem prisluhnili tudi pobudam Sodnega sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.