Do sedaj so v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili trinajst risov: štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic GPS, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, je pojasnil, "da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce".
Štirje risi so po njihovih ugotovitvah tako že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so jih izpustili lani, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, pojasnjujejo in dodajajo, da bodo do konca projekta v dinarsko-jugovzhodnoalpsko populacijo vključili štirinajst živali.
Uspešna reprodukcija
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič ustvaril potomstvo z domačo samico na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi njihov oče ris Goru.
Skupno so v Sloveniji na območju Dinaridov v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zaznali tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lani skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je namreč skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar vzbuja zelo dobre obete za prihodnost, pojasnjujejo pri projektu LIFE Lynx.
Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. "Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru dinarske populacije 0,6–1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar manjša kot v Karpatih," je povedal Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Največja grožnja našim risom je sicer parjenje v sorodstvu, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz, ki pa kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se lahko glede na podatke "ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980". Kot je še dejal, bodo stopnjo parjenja v sorodstvu spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.
"Letos bomo nadaljevali doseljevanje risov na območje Dinaridov, načrtujemo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško," pa je dodal Černe in poudaril, da delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.