Gradnja vzhodne cevi predora Karavanke na slovenski strani napreduje za povprečno dva metra na dan. Prvo lopato so v zemljo zasadili avgusta 2020, zdaj pa so, kot je sporočil Dars, presegli mejnik dveh kilometrov. Skupna dolžina druge cevi predora je 7948 metrov, od tega je slovenski odsek dolg 3446 metrov, avstrijski pa 4402 metra.
Na avstrijskem delu so z vrtanjem do slovenske meje prišli po treh letih od začetka gradnje, septembra lani. Za gradnjo na naši strani medtem skrbi okoli sto delavcev turškega podjetja Cengiz, ki delajo podnevi in ponoči, izkopan material pa odvažajo na tri deponije v okolici.
Kot je za naš portal že marca povedal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, na določenih področjih gradnja poteka hitreje, nekje pa počasneje, odvisno. "Največje težave nam povzroča kamnina, če je pretrda ali preveč krušljiva, treba pa je tudi upoštevati, da smo že nekaj časa v t. i. metanski atmosferi, kjer je treba toliko bolj skrbeti za varnost in preprečevati možnost neustreznih, neprijetnih ali nevarnih dogodkov," je dejal.
Nesreč pri delu do zdaj k sreči ni bilo, imeli so le odkrušek s čela predora, ki pa ni povzročil večje škode. Zagotovil je, da uporabljajo vsa razpoložljiva zaščitna sredstva in ustrezno tehnologijo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje.
V predoru naj bi se z Avstrijci, ki so svoj del že izkopali, srečali naslednjo jesen. Preboj naj bi bil septembra prihodnje leto, potem pa sledijo še finalizacija predora ter vgradnja in testiranje elektrostrojne opreme. "Promet po tej cevi bi lahko sprostili nekje maja leta 2025," je marca napovedal Hajdinjak.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.