Kot je v današnji izjavi za medije dejal Klemen Boštjančič, predstavlja zakonsko besedilo, ki so ga na ministrstvu pripravili skupaj z Banko Slovenijo, neposreden odziv na nedavni zapis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
"Naš osnovni namen je zagotoviti, da ta ustavna pravica v praksi dejansko zaživi," je dejal. Po njegovih besedah z zakonskim predlogom postavljajo "jasen okvir, ki bo potrošnikom omogočil izbiro med gotovino in sodobnimi elektronskimi potmi, ne da bi bila pri tem katera koli skupina zapostavljena".

Istočasno pa je namen predlaganega zakonskega besedila zagotoviti fizično dostopnost do gotovine in osnovnih bančnih storitev po celotni državi, s čimer želi država preprečiti tveganje, da bi določeni deli Slovenije ostali brez teh storitev.
Predlagano je, da bi imela naselja z več kot 1000 prebivalci najmanj en bankomat v oddaljenosti največ petih kilometrov od središča naselja, mreža bankomatov banke pa mora obsegati najmanj 70 bankomatov na 100.000 prebivalcev na ravni celotne države.
Istočasno želijo zagotoviti, da imajo naselja s 3000 prebivalci najmanj eno bančno poslovalnico v oddaljenosti največ pet kilometrov od središča kraja, pri čemer mora na ravni celotne Slovenije mreža poslovalnic zajemati najmanj 40 poslovalnic na 100.000 prebivalcev. Pri presoji tega merila se bodo upoštevale tudi poslovalnice Pošte Slovenije, ki pogodbeno omogočajo izvajanje osnovnih bančnih storitev.
Banka Slovenije bo stanje na terenu redno analizirala in po potrebi odredila dodatne ukrepe, da bo dostop do gotovine in osnovnih bančnih storitev omogočen v razumni bližini bivališč vseh državljanov, je napovedal minister.
Večjo dostopnost do gotovine želi država prek zakona doseči tudi z omejitvijo zaračunavanja nekaterih nadomestil za bančne storitve. Po osnutku zakonskega predloga bi bilo brezplačnih do pet dvigov ali pologov bankovcev mesečno na bankomatih katerekoli banke, brezplačni bi bili tudi vsi dvigi in pologi bankovcev v poslovalnicah.
Ostala nadomestila za osnovne gotovinske storitve bodo morala biti po ministrovih besedah primerna in sorazmerna, sicer bo Banka Slovenije lahko določila zgornjo mejo nadomestil.
Predlog zakona bo določal tudi obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih. Ponudnik blaga ali storitev bo tako na fizičnem prodajnem mestu moral sprejeti plačilo v evrski gotovini, saj gre za zakonito plačilno sredstvo v skladu z evropsko zakonodajo, uredbo o uvedbi evra in nacionalnim zakonom o uvedbi evra.
Predlagane so tudi nekatere izjeme od te obveznosti. Med temi so primeri, ko se kupec in prodajalec v naprej dogovorita za drug način plačila; prodajni avtomati, ki bodo v uporabi na dan uveljavitve zakona; v javnem potniškem prometu, če bo plačilo z gotovino urejeno na drug dostopen način, in pri spletni ali drugi prodaji na daljavo brez fizičnega prevzema na mestu.
Obenem pa predlagani zakon po Boštjančičevih navedbah ne zanemarja digitalnega napredka in s tem povezane možnosti izbire potrošnika. Na prodajnih mestih želijo tako na ministrstvu zagotoviti obvezno možnost plačevanja z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom.
"S tem ustvarjamo uravnotežen sistem, kjer se tradicionalna varnost gotovine sreča z učinkovitostjo digitalnih rešitev, odločitev o načinu plačila pa v celoti ostaja v rokah posameznika," je ponazoril minister. Ta verjame, da se s temi rešitvami krepi zaupanje v finančni sistem.
Pri pripravi rešitev sta ministrstvo in Banka Slovenije izhajala iz ustave, raznih študij, zakonodajnih rešitev, ki so v pripravi na ravni EU, ter mnenj Evropske centralne banke. Po mnenju te morajo države namreč sprejeti ustrezne ukrepe, da banke in hranilnice omogočajo ustrezen dostop do gotovinskih storitev, je pojasnil Boštjančič.
Zakonski osnutek je od ponedeljka v enomesečni javni obravnavi. Glede možnih pomislekov, da je ministrstvo to storilo en teden pred volitvami, je minister dejal, da se svet v predvolilnem času ne sme ustaviti. Kot pravi, gre za pomembno tematiko, ki nima povezave z volitvami, ki je bila izpostavljena že zadnjih nekaj let, ne le v Sloveniji, ampak tudi na evropski ravni.
Po Boštjančičevih trditvah je Slovenija med prvimi državami v Evropi, ki zakonsko to področje ureja. Minister verjame, da bo zakonski predlog svojo pot nadaljeval ne glede na naslednjo vlado, saj da si "ne predstavlja, da bi ga katera koli vlada dala z mize".
Odziva bank ne želi prejudicirati, so se pa te do zdaj opirale na svobodno gospodarsko pobudo. A po drugi strani je treba po njegovih besedah vedeti, da gre za regulirano dejavnost, saj se s to dejavnostjo ne more ukvarjati kdor koli.
Zadnja leta smo po Boštjančičevih besedah - ne samo v Sloveniji - priča konsolidaciji bančnega sektorja, in ko je manj konkurence, je več možnosti za optimizacijo dobičkov. Zato verjame, da država mora poseči. Ker pa je pravica do gotovine zapisana v ustavo, je treba zagotoviti, da se to izvede, je ponovil.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.