Kako naj učenci in dijaki čim bolj izkoristijo informativne dneve, da bodo izvedeli vse, kar jih o določeni šoli oz. fakulteti zanima? Priporočila, ki se nanašajo na posamezne fakultete, so zbrali na spletni strani DijaskiSvet.si, napotke za bodoče dijake pa je podala pedagoginja Dajana Nedoh iz šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Koper.
Dajana Nedoh je izpostavila, da je za učence pri izbiri srednje šole ključno poznavanje samega sebe. Treba se je zazreti vase in se vprašati o interesih, ciljih, značaju, delovnih navadah in motivaciji, ob tem pa upoštevati trajanje izobraževanje in preveriti, kakšna je potreba trga dela po poklicu, ki bi se mu radi posvetili.
A za mnoge sta ta razmislek in odločitev težka, saj niti ne vedo, kaj točno jih veseli in kaj bi radi počeli v življenju. Zato se neredki odločijo za gimnazijo in odločitev o poklicu prestavijo. Kaj naj naredijo tisti, ki imajo težave pri določanju oziroma prepoznavanju svojih zanimanj, in tisti, ki jih pritegne več različnih področij, pa se ne znajo odločiti, kateremu dati prednost, nas je zanimalo. Ali je gimnazija v takšnih primerih pravilna odločitev? Nedohova je pojasnila, da si pri karierni orientaciji na njihovi šoli prizadevajo spoznati vse okoliščine, pri tem pa je res ključno, da učenci spoznajo same sebe in svoje interese. "Poudarjamo, da je gimnazija pripravljalnica na študij, ki traja več let, in če kdo nima motivacije za daljše izobraževanje oziroma sposobnosti za zahtevnejši program, je boljša izbira srednje tehniško izobraževanje. Pa tudi na trgu dela bo kot gimnazijski maturant težje zaposljiv. Za končno odločitev pa je vsak odgovoren sam," je poudarila.
Pomembno je, da si učenec postavi osebne cilje in naredi načrt
Po njenih besedah je pomembno, da si učenec postavi osebne cilje in vzporedno z njimi naredi načrt: kaj ga zanima, kako bo zmogel izpolnjevati zahteve določene šole, kaj želi delat, koliko let bo trajalo izobraževanje, ali želi priti čim prej do poklica in se osamosvojiti ali se bo usposobil za poklic in nato študiral ... Nato pride do odločitve, katera šola je optimalna izbira zanj – ali se bo usmeril v poklicno šolo, gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo.
Sicer pa Nedohova meni, da je precej mladih, ki v letih pred srednjo šolo prepoznajo področja, ki jim bolj ležijo in jih lažje usvojijo: "Pri tem so jim v pomoč vse delavnice, svetovanje in dnevi dejavnosti, ki jih organiziramo zanje. Dva dni smo denimo preživeli na Kariernem placu, interese smo odkrivali s Hollandovim testom interesov in podobno."
Nekateri mladi si določeno srednjo šolo izberejo zato, ker so se nanjo vpisali njihovi prijatelji in sošolci. A Nedohova opaža, da takih primerov ni veliko, zato meni, da večinoma ne predstavljajo težave. Take odločitve sicer po njenih besedah niso dobre, če tisti, ki se o šoli odloča zaradi prijateljskih vzgibov, nima enakih ciljev in interesov kot prijatelji.
'Ne moralizirajmo in ne vzbujajmo krivde!'
Kakšno vlogo naj imajo starši pri otrokovi izbiri šole? Naj ga usmerjajo ali mu prepustijo izbiro? "Najpomembnejše je, da prisluhnejo interesom in željam otrok ter jih pri tem podprejo, saj jim tako sporočajo, da jim je mar za njihovo mnenje, da jih spoštujejo in jim zaupajo. In če jim ne uspe, naj jim pomagajo iskati rešitve. Ne moralizirajmo in ne vzbujajmo krivde!" je bila jasna Dajana Nedoh.
Ob tem je pomembno, da jim tako strokovne službe kot starši posredujejo čim več informacij, ki lahko zagotovijo kakovostnejše odločanje. "Da se zavedajo tudi pasti, posledic, neuspehov," je izpostavila sogovornica. "Sama poudarjam, da je pomembno, da v dani situaciji pretehtajo vse okoliščine in sprejmejo odločitev, ki je zanje optimalna; naj si dovolijo postavljati visoke cilje in verjeti v vizijo, ki jo imajo. Življenje pa jih bo vabilo in povabilo – vse življenje lahko spreminjajo odločitve in popravljajo stvari," je dejala.
Za konec nas je zanimalo, kako naj učenci čim bolje izkoristijo informativne dneve, da bodo izvedeli vse, kar jih zanima o posamezni šoli. "Najprej si morajo vzeti čas in se prijaviti na povezave. Večina ima že izoblikovane cilje glede programov in poklicev, nekateri so še neodločeni. Predvsem naj slišijo, kakšna znanja in izobrazbo bodo pridobili s tem programom, naj vprašajo o zahtevnosti, vpisnih pogojih, morebitnih omejitvah vpisa, možnostih za nadaljevanje študija, prihodnosti, tudi zaposljivosti," je svetovala šolska pedagoginja Dajana Nedoh.
Za pomoč pri izbiri fakultete
Predstavniki portala DijaskiSvet.si so spomnili, da informativni dnevi na fakultetah potekajo v dopoldanskih in popoldanskih urah, bodoči študenti pa naj ne pozabijo preveriti, ob kateri uri so. Na večini fakultet se bodo v petek odvijali ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri. "Na številnih fakultetah je po navadi najprej skupna predstavitev, nato pa sledi še predstavitev po programih. Predlagamo, da se udeležite obeh, saj boste tako zagotovo dobili informacije, ki vas zanimajo," so svetovali.
Ob tem so pripravili nekaj napotkov, kaj naj študenti vprašajo na informativnih dnevih.
1. Stroški študija
Pred vpisom je treba poravnati nižjo vsoto za stroške vpisa, sicer pa je redno izobraževanje na večini fakultet brezplačno. Pozanimajte pa se, kakšni so stroški študija: cene učbenikov, gradiv in dodatnega materiala (na primer na fakulteti za arhitekturo), ali je veliko vaj in predavanj zunaj fakultete – to pomeni dodatne stroške prevoza – kakšna je članarina v knjižnici … Če se boste na fakulteto vpisovali izredno, vprašajte o ceni tovrstnega študija, saj se cene po fakultetah razlikujejo. Pozanimajte se tudi, ali lahko plačate po obrokih in ali dobite popust, če takoj plačate celoten znesek. Še pred vpisom si zato izračunajte, koliko vas bo stalo šolanje, in si naredite finančni načrt.
2. Kako je z opravljanjem sprejemnega izpita?
Za nekatere programe je treba opraviti sprejemni izpit. Povprašajte, ali je plačljiv, kdaj in kako izveste rezultate in kaj ti rezultati sploh pomenijo. Pomembno je tudi, da izveste, kolikokrat se lahko opravlja sprejemni izpit in koliko časa velja. Ponekod študentje na informativnih dnevih tudi predstavijo svoje izkušnje s sprejemnim izpitom, zato jih povprašajte, kakšne so bile naloge prejšnje leto in kaj svetujejo, kako naj se dijaki pripravijo na sprejemne izpite.
3. Kakšni so pogoji za napredovanje?
Nekatere smeri imajo določene pogoje, ki jih mora opraviti vsak študent, preden se vpiše v višji letnik (npr. določene predmete, prakso, število doseženih kreditnih točk ECTS). Pozanimajte se tudi, kakšni so pogoji za ponavljanje letnika, če vam ne bo uspelo opraviti vseh obveznosti. Nekatere fakultete imajo za ponavljanje določeno minimalno število točk ali pa npr. opravljeno prakso.
4. Kako je s prepisom med študijskimi programi?
Ker se včasih ne izide vse tako, kot smo načrtovali, že na informativnih dnevih poizvedite, katera je primerljiva smer ali fakulteta za vaš študij, če ne boste sprejeti. Kako se je pozneje mogoče prepisati na to smer? Je treba opraviti diferencialne izpite?
5. Kje se zaposliti po končanem študiju?
Vprašajte, kakšno prihodnost ponuja študij in kje se lahko z določeno izobrazbo zaposlite. Ali je kadra s to izobrazbo v Sloveniji že veliko? Ali je zaposlitev možna tudi na drugih področjih, ki delujejo v povezavi z izbrano smerjo? Kaj pa tujina? Ali tam potrebujejo določen izobrazbeni profil? Povprašate lahko tudi za točno določena delovna mesta.
6. Čas in kraj predavanj
Nekatere smeri izvajajo predavanja na različnih lokacijah. Največkrat je tako, da so ti kraji blizu drug drugemu, vseeno pa preverite, kje so. Ne pozabite vprašati, kakšen je okviren urnik predavanj, ali ta potekajo do poznih večernih ur in ali je vmes veliko premorov. Na ta način si boste lahko predstavljali, kako poteka študentsko življenje. Na samostojnih fakultetah in višjih šolah vprašajte tudi, kje se bodo izvajala predavanja, če bo vpisanih malo študentov.
7. Izbirni predmeti – kaj je na voljo?
Na večini fakultet in smeri si morate že v prvem letniku izbrati izbirne predmete. Ponekod sta to dva predmeta, ponekod pa bo polovica vseh predmetov izbirnih. Vprašajte svoje predhodnike, kaj vam priporočajo. Dobro je tudi vedeti, ali imate možnost izbire predmetov na drugih fakultetah, kar lahko v vaš študij prinese malce pestrosti. Ne izpustite niti vprašanja, kako je z zasedenostjo izbirnih predmetov, saj se na nekaterih fakultetah zanimivi izbirni predmeti zapolnijo hitro oziroma že prvi dan, ko je možen vpis v višji letnik.
8. Praksa in pripravništvo
Povprašajte, koliko ur praktičnega dela je obveznih za uspešen zaključek študija. Nekatere smeri imajo že med letom obvezne vaje. Te so lahko v obliki praktičnega dela, lahko pa so le obvezna predavanja in vaje, pri katerih študenti intenzivno sodelujejo. Drugod praksa poteka v podjetjih, v katerih lahko delate brezplačno ali dobite plačilo. Glede pripravništva se pozanimajte, ali je po končanem študiju upoštevano kot redna praksa in ali je brezplačno ali plačano.
9. Koncesionirani in nekoncesionirani študijski programi
Ponekod lahko študirate v nekoncesioniranih zavodih. Zato preverite tudi, kakšno izobrazbo boste dosegli po zaključku študija, ali je vaša izobrazba javno veljavna, s čim je primerljiva in podobno.
10. Imajo na fakulteti tutorje?
Po navedbah portala DijaskiSvet.si se je tutorstvo v Sloveniji začelo uvajati pred nekaj lei, v zadnjih letih pa se je dodobra razvilo in postalo pomemben del študentskega življenja, predvsem za "bruce". "Tutorji vam bodo močno olajšali prvo leto na fakulteti, prav pa vam bodo prišli tudi tutorji profesorji, ki vam bodo pomagali zlasti z administrativnimi informacijami," so nasvete strnili predstavniki strani DijaskiSvet.si.
