'Dovolj je tišine. Ne smemo več čakati na politične drobtinice'

Družinski zdravnik v Razkrižju – spoznan za krivega spolne zlorabe mladoletnice, a v zapor mu ne bo treba, poleg tega bo še naprej lahko opravljal zdravniški poklic. Mariborski zobozdravnik – obsojen zaradi spolnega nasilja nad pacientko, a ostaja zaposlen v zdravstvenem domu. In koprski primer, ki je sprožil ogromno zgražanja nad našim sodstvom – moški je spolno napadel žensko, ko je spala, a za sodišče to ni posilstvo.

Odmevni primeri, ki so jih ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami izpostavili na strokovnem posvetu, ki je v sodelovanju z Društvom za nenasilno komunikacijo ter Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij PIC potekal na Fakulteti za socialno delo. Primere, ki kar kličejo po spremembah kazenskega zakonika, smo lahko slišali na posvetu, ki se ga je udeležila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Je slovenski model spolnega kazenskega prava sploh primeren?

Ministrica je uvodoma dejala, da podpira prizadevanja, ki so usmerjena v preprečevanje in ustavljanje spolnega nasilja. Pomembno je, da je zakonodaja glede teh zavržnih dejanj jasna, je poudarila Katičeva. Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika. V okviru priprave teh sprememb se je postavilo vprašanje – je slovenski model spolnega kazenskega prava sploh primeren? Kot je pojasnila ministrica, se je izkazalo, da model prisile, ki za zdaj velja, spregleda celo vrsto potencialnih situacij, ki se lahko zgodijo v posameznih primerih.

Po Evropi vse več državah opušča model prisile in ga nadomešča z drugimi modeli. "Sama se zavzemam za uveljavitev modela 'da je da', ki terja partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu in kot kaznivo opredeljuje vsako spolno dejanje brez nedvoumnega soglasja obeh partnerjev," pravi Katičeva in priznava, da je ob zavzemanju za ta model s strani nekaterih kolegov naletele na odzive v smislu: "Kaj se pa ženske spet greste." "To le jasno nakazuje, da se je o tem treba pogovarjati," je prepričana. Kot pojasnjuje, iz veljavnega modela prisile izpadejo recimo primeri, ko žrtev zavrača spolno dejanje, ampak se iz različnih razlogov ne upira ali pa se ne upira dovolj. "In te pomanjkljivosti je treba nasloviti v okviru sprememb kazenskega zakonika."

Temu prikimava tudi Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. "Živimo v svetu, kjer anonimni komentatorji krivijo mladoletno žrtev, drugi pa bi vzeli stvari v svoje roke, ker ne zaupajo v delo institucij, in pozivajo k fizičnemu maščevanju. Oboje bi že dolgo moralo biti nedopustno. Pa ni."

Kot tudi niso nedopustni primeri, ki smo jih omenili že na začetku. Družinski zdravnik, ki je bil spoznan za krivega spolne zlorabe mladoletnice, bo še naprej lahko opravljal zdravniški poklic v Razkrižju. Prav tako mu ne bo treba prestajati zaporne kazni. Povedal je, da se ne čuti krivega, razume pa, da smo ljudje različno občutljivi.

Mariborskemu zobozdravniku, ki je spolno zlorabil pacientko, je sodišče izreklo pogojno kazen – eno leto zapora s preizkusno dobo treh let. Vodstvo zdravstvenega doma ni proti njemu izreklo nobenih sankcij, v času kazenskega postopka je celo napredoval. Še vedno opravlja svoje delo. Ni se veliko spremenilo, zelo verjetno pa to ne velja za njegovi žrtvi, je prepričana Zabukovec Kerinova. Za mnoge žrtve po zlorabi življenje ni nikoli enako kot prej, dodaja. 

Konec lanskega leta so nevladne organizacije zahtevale spremembo, ko je v javnosti odmevala sodba koprskega sodišča. Moški je posilil družinsko prijateljico, ko je ta zaspala. Ko se je med napadom prebudila, je uporabil silo, da je dejanje dokončal. Višje sodišče ga je spoznalo za krivega zgolj kaznivega dejanja prisiljenja, ki ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.

"Zaradi takšnih odločitev sodišč, zakonodaje, ki to omogoča, in odzivov javnosti, je dolžnost vseh, ki še zmoremo, v imenu žrtev spolnega nasilja, da vztrajamo. To se ne bi smelo zgoditi nikoli več." Kot je poudarila, z današnjim posvetom izražajo solidarnost žrtvam in zahtevajo spremembo kazenske zakonodaje in slabih praks. "Sodelovanja z ministrstvom za pravosodje se veselimo in naša pričakovanja so velika. Dovolj je bilo sekundarne viktimizacije žrtev in tišine. Ne smemo več čakati na politične drobtinice, ki včasih padejo z velike mize političnih odločevalcev. Za prepomembne stvari gre," je zaključila.

Stigma, napačno razumevanje, slabo izvajanje zakonov

In ravno solidarnost ob današnjem dnevu omenja tudi generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Neenakost med spoloma, ki podžiga kazniva dejanja posilstva, je po njegovih navedbah povezana z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v družbi. Stigma, napačno razumevanje, nezadostno prijavljanje nasilja nad ženskami in slabo izvajanje zakonov še prispevajo k temu, da se nič ne spremeni. Posilstvo se še vedno uporablja kot grozljivo orožje v vojnih razmerah. Vse to moramo spremeniti, in to zdaj, je pozval Guterres po poročanju STA.

Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini pa je opozorila, da je nasilje nad ženskami in dekleti nasilje nad celotnim človeštvom in ne bi smelo imeti mesta niti v Evropi niti v svetu. Obseg problema je po njenih besedah skrb vzbujajoč, saj je ena od treh žensk v Evropi že doživela fizično in/ali spolno nasilje. Po njenih besedah je odgovornost EU in mednarodne skupnosti, da bi izpolnili zaveze in preprečili, zavrnili in obsodili vsa dejanja nasilja nad ženskami in dekleti. 

'Pobarvajmo svet oranžno'

Z današnjim dnem pa se začenja 16-dnevna kampanja OZN UNiTE za odpravo nasilja nad ženskami in deklicami "Pobarvajmo svet oranžno", ki je letos  namenjena odločnemu zoperstavljanju posilstvu ("Orange the World: Generation Equality Stands against Rape!") in vključuje tudi Generacijo enakosti, kampanjo UN Women ob 25. obletnici Pekinške deklaracije. Namen kampanje je opozoriti na zakoreninjenost posilstva v kompleksni sklop patriarhalnih prepričanj, moči in nadzora, ki še naprej ustvarjajo družbeno okolje, v katerem je spolno nasilje razširjeno in normalizirano. Ministrstvo za zunanje zadeve se ob tej priložnosti pridružuje pozivom za popolno odpravo vseh oblik spolnega nasilja.

Slovenija se je na nedavnem vrhovnem srečanju o prebivalstvu in razvoju v Nairobiju zavezala, da bo s pomočjo Nacionalnega programa za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2020-2025 odpravila nasilje nad ženskami ter da bo do konca leta 2021 sprejela Smernice o enakosti spolov v mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči.