Iniciativa Dovolj.je za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem je v manj kot letu dni prejela kar 38 prijav zoper 22 duhovnikov zaradi spolne zlorabe. V večini primerov, v 90 odstotkih, vložijo tudi kazensko ovadbo: "Imamo žrtve, ki si tega ne želijo ali pa je storilec že mrtev, ampak ta številka je zanemarljiva. Preseneča nas, da večina žrtev želi, da se vloži kazensko ovadbo ter da se sproži postopek," pove član iniciative Matej Križanič.
'Ljudje, ki zlorabljajo, navzven niso pošasti'
Večina primerov je sicer formalno že zastarana, saj se žrtve spolnih zlorab opogumijo in zlorabo prijavijo šele po desetletjih – tudi zaradi stigme, ki še vedno doleti žrtve, ki se odločijo spregovoriti. "Strokovne raziskave kažejo, da v povprečju traja med 25 in 30 let, da se žrtev opogumi in prijavi spolno zlorabo. Gre za strah, da ti doma ne bodo verjeli, da ti prijatelji ne bodo verjeli," opozarja Križanič. Pri zlorabah v cerkvi pa je prisotna še dodatna komponenta družbe: "Vsi vemo, da ljudje, ki zlorabljajo, navzven niso pošasti. To so ljudje, ki so navzven morda celo uglajeni, ki so pripravljeni v nekaterih primerih celo nekaj let pripravljati žrtev na zlorabo. In zato je prijava še posebej težka. Zato je tudi zelo pomembno, da zakonodaja javno sporoči, da te bo enkrat pravica dohitela oziroma boš moral odgovarjati za to, kar si storil."
| "Posilil me je duhovnik, ki je bil zaradi odvisnosti od alkohola na psihiatrični obravnavi. Psihiater mu je menda rekel, da bo ozdravel, če bo v kakršnemkoli intimnem razmerju … Po tem dogodku je bila moja edina misel samomor, saj je od tistega trenutka vame od vsepovsod zevalo eno samo razvrednotenje, ponižanje in oskrunjenost ter vseobsegajoči gnus. Velik izziv je predstavljalo pretrganje stikov, saj me je obsedeno klicaril, mi pisaril in me zasledoval." (Eno izmed pričevanj žrtev, objavljenih na spletni strani Dovolj.je.) |
Prav zato v iniciativi podpirajo predlog Nove Slovenije, da spolne zlorabe ne bi zastarale – predlog, ki je prejel podporo tudi v državnem zboru: "S sprejetjem tega zakona bi najprej poslali zelo jasno sporočilo vsem žrtvam. To je, da nikoli ne boste ostale same. Poslali pa bi tudi zelo pomembno sporočilo vsem, ki ta sprevržena dejanja dejansko storijo, in to je, da jih bo roka pravice prej ali slej dosegla," je ob tem dejal predsednik NSi Matej Tonin.
Da gre za dinamiko zlorab, kjer v povprečju traja 30 let, da žrtve spregovorijo, "tiste, ki sploh spregovorijo, večina jih namreč nikoli ne spregovori", pove pravnik in član iniciative Tomaž Pisk. "Iz tega razloga menimo, da je treba podaljšati zastaralne roke."
Dovolj.je predstavlja skupina prostovoljcev z različnih področij, ki žrtvam spolnih zlorab nudijo tako pravno kot psihoterapevtsko pomoč. Predvsem pa od Cerkve na Slovenskem zahtevajo, da "zaščiti žrtve in preneha prikrivati zlorabe". Ob prijavi se vedno najprej srečajo z žrtvijo, zberejo vso potrebno dokumentacijo in ponudijo pomoč. "Ob vsaki zgodbi sem znova pretresen, vedno znova sem šokiran, vedno znova se mi zgodi, da ponoči ne spim in razmišljam o tem," pravi Križanič. "Papež Frančišek pravi, da je treba žrtve poslušati – tako smo tudi mi začeli z žrtvami prihajati do cerkvenih predstojnikov, škofov, saj želimo, da se žrtve sliši, da slišijo, kaj spolna zloraba pomeni za žrtev. Ti ljudje so zaznamovani za vse življenje."
Omenjeno pomoč, ki jo nudijo žrtvam, opravljajo prostovoljci: "Kot iniciativa nimamo proračuna, nihče nas ne podpira."
'Očitno gre v vsaki državi s točke nič'
Predvsem pa pristojne cerkvene dostojanstvenike seznanijo s prijavo spolne zlorabe. "Za zdaj smo priča zelo majhnemu ukrepanju in s tem nikakor nismo zadovoljni," pove Križanič glede odziva cerkvenih oblasti na prijave spolnih zlorab. Doda, da so v nekaterih primerih izrečene določene kazni, "ki pa so miniaturne ali se celo niso izvršile. S tem nismo zadovoljni in o tem obveščamo tudi sveti sedež."
Ob tem poda primer storilca, zoper katerega so na iniciativi prejeli kar pet prijav, danes pa je v domu za ostarele. "Njegova kazen je bila, da se žrtvi opraviči, a tega ni storil, nihče niti ni zahteval opravičila. Sankcija pa je bila, da se ga je umaknilo v dom za ostarele, potem ko se ga je prestavljajo v več župnij, ta duhovnik je zlorabljal v več župnijah. Ko se ga je prestavilo v dom za ostarele, je bil ta duhovnik že tako ali tako star, zato to zanj ni nikakršna sankcija. Poleg tega še vedno deluje kot duhovnik."
Večina duhovnikov, zoper katere so v iniciativi prejeli prijave, je še vedno aktivna, dodaja Križanič. Tudi Jože Planinšek, zoper katerega so prejeli več prijav spolne zlorabe, a v Celju še vedno deluje kot duhovnik in ostaja direktor Doma svetega Jožefa nad Celjem. Vodi tudi duhovne vaje, programe in je tako tudi v stiku z mladimi.
Križaniča preseneča odziv Slovenske cerkve, saj "so se zelo podobne stvari odvijale v Čilu, na Poljskem, v Franciji, ZDA ... in iz tega bi se morali nekaj naučiti. Ampak očitno gre v vsaki državi s točke nič."
"Skoraj vse gimnazijsko obdobje sem živela v psihičnem 'ujetništvu' duhovnika, ki si me je izbral za svojo ljubljenko. Sprva me je spoznaval podobno kot sošolce, potem pa mi je začel posvečati veliko pozornosti in z menoj preživljati veliko časa. Kmalu se je začel 'ponevedoma' dotikati mojih prsi, me 'naključno' poljubljati na čelo, lica, usta … Moj molk je kupoval z denarjem. Na moje vedno burnejše upore je reagiral s sprevračanjem dejstev, rekoč: 'Ti si mi pritekla v objem, potrebujeva se, s teboj me je več.' Pri spovedi je pogosto poizvedoval, ali se samozadovoljujem. Čeprav vzgojiteljem in sošolcem to 'čudno' dogajanje ni ostalo prikrito, so za vse posredno (!!!) krivili, sramotili in kaznovali mene. Stiska je bila popolna … Živela sem v socialni osami, strahu in spolni ter čustveni zlorabi." (Eno izmed pričevanj žrtev, objavljenih na spletni strani Dovolj.je.) |
"Tudi če so zadeve formalno zastarane po civilnih predpisih, bi Cerkev lahko ukrepala. Ampak obstajajo primeri iz preteklosti, ki še niso rešeni, in nihče ne kaže interesa, da bi jih rešil," pravi Pisk in doda, da ima Cerkev običajno številne izgovore, "da so storilci že stari, da žrtve nimajo dokazov ... zelo omalovažujoče do žrtev".
Pri tem pa Križanič izpostavi primer dobre prakse murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je duhovnika, zoper katerega so bile podane štiri prijave, suspendiral in mu prepovedal opravljanje vseh duhovnih funkcij.
SŠK: Prizadevamo si za ničelno toleranco do spolnega nasilja
Pri Slovenski škofovski konferenci trdijo, da "po prijeti prijavi škofje in omenjena ekspertna skupina sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe (umik duhovnika z dela z mladimi), da se prepreči morebitno nadaljevanje zlorabe. Sočasno se primer prijavi pristojnim državnim organom in se začne cerkvena preiskava." Če je sum spolne zlorabe utemeljen, začnejo cerkveni kazenski postopek, ki lahko vodi v laizacijo duhovnika, še dodajajo.
Glede omenjenih primerov Prše, Zupanca in Planinška pa trdijo, da "so bili državni organi seznanjeni z očitki zoper njih, zato Cerkev čaka na njihovo odločitev. Obenem pa so škofje omenjene duhovnike umaknili iz pastoralnega dela z mladimi." Dodajajo, da si slovenska škofovska konferenca prizadeva za vzpostavitev ničelne tolerance do vsakršne oblike spolnega nasilja.
