Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG) Maribor v pravnem mnenju ugotavlja, da je bilo poslovanje družbe Pivovarna Laško in ravnanje direktorja Laškega, Boška Šrota, glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah Pivovarne Laško skladno z veljavno zakonodajo.
Z mnenjem so se v petek seznanili nadzorniki Pivovarne Laško. Kot so sporočili, so Borut Bratina, Dušan Jovanovič in Andreja Primec z IECG ugotovili, "da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je dejstvo o pridobitvi 100 odstotkov družbe Kolonel s strani Atka-Prime, katere polovični lastnik je prvi mož Laškega, Boško Šrot, notranja informacija po zakonu o trgu finančnih inštrumentov v razmerju do delnic Pivovarne Laško". Po ocenah snovalcev mnenja je predvsem vprašljiv element natančnosti informacije oziroma podrobnosti informacije ter element verjetnosti pomembnega vplivanja na ceno delnic Laškega. ''Ker je za obstoj notranje informacije potrebno, da so hkrati izpolnjeni vsi zakonski elementi'', pripravljavci pravnega mnenja niso prepričani, ''da je dejstvo o 100-odstotni pridobitvi poslovnega deleža v družbi Kolonel mogoče obravnavati kot notranjo informacijo v smislu določila zakona o trgu finančnih inštrumentov''.
Glede na "borzni kodeks" bi bilo potrebno, da bi direktor Pivovarne Laško sporočil svoje nasprotje interesov in posredno lastništvo delnic v Laškem nadzornemu svetu družbe, priznavajo. "Dejstvo tega razkritja pa se dejansko povezuje s pridobitvijo poslovnega deleža oziroma trenutkom, kdaj je Šrot preko Atka-Prime postal pravnoformalni lastnik poslovnega deleža družbe Kolonel. Po kodeksu je torej obveza nastala s trenutkom prijav pridobitve in predložitve dokaza o pridobitvi poslovodji družbe Kolonel oziroma s predlogom za vpis spremembe družbeništva v družbi Kolonel. To pa je dejansko nastopilo šele aprila 2008 in ga postavilo v vlogo tako imenovanega posrednega delničarja," ugotavljajo v pravnem mnenju.
Snovalci pravnega mnenja so tudi ugotovili, da je navidezna pogodba, ki jo je 2. avgusta 2006 sklenila družba Atka-Prima z edino lastnico družbe Kolonel - gre za Danijelo Rakovič -, dovoljena. Pozitivna zakonodaja po njihovem mnenju ne določa nobenega posebnega roka, kdaj je potrebno poslovodji družbe prijaviti sam prenos poslovnega deleža in dokazila. S pogodbo med Atko-Primo in Rakovičevo pa sta se pogodbeni stranki dogovorili, da prenosa deleža družbe Kolonel še ne bosta objavili, temveč bo prejšnja edina družbenica še naprej v razmerju do družbe in tretjih oseb uresničevala vse pravice iz poslovnega deleža v svojem imenu in za račun pridobitelja, družbe Atka-Prima. Navidezno oziroma fiduciarno pogodbo sta pogodbeni stranki namreč sklenili hkrati z notarskim zapisom pogodbe o izročitvi in prevzemu 100-odstotnem poslovnega deleža v družbi Kolonel, navajajo v pravnem mnenju. Kot ugotavljajo, družbenica družbe Kolonel na osnovi fiduciarne pogodbe ni pridobila premoženja od lastnika. Na podlagi pogodbe o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža je njegov obligacijsko-pravni upravičenec postala družba Atka-Prima, vendar je Rakovičeva na podlagi fiduciarne pogodbe ohranila stvarno pravno upravičenje do tega premoženja. To upravičenje pa je bilo omejeno s tem, da pravice, ki so iz tega premoženja izhajale (gre za pravice iz poslovnega deleža) lahko uresničevala v svojem imenu, a za račun pridobitelja.
V pravnem mnenju so tudi ocenili, da vodstvo Kolonela ob prevzemu družbe Center Naložbe, ki je večinski lastniki Infond Holdinga, slednji pa obvladuje skoraj četrtino Pivovarne Laško, ni storilo nobenega kaznivega dejanja ali prekrška, saj je podalo resnične podatke o prevzemniku. Morebitna odškodninska odgovornost pa se po ocenah ustvarjalcev pravnega mnenja veže na dejstvo, kdaj je bilo pravno formalno mogoče ugotoviti, kdo je dejanski lastnik imetnika deleža v družbi Kolonel.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.