V pismu poudarjajo, da neovirana pravica do svobode izražanja verske pripadnosti v primernem verskem objektu ni zgolj ekskluzivna pravica večinske populacije, temveč pravica vseh prebivalcev Slovenije.
Amnesty International, KUD France Prešeren, Društvo Mozaik, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Fundacija GEA 2000, Mirovni inštitut, Slovenska Filantropija, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v pismu ugotavljajo, da je proces iskanja rešitev ponovno zelo upočasnjen. "V duhu transparentnosti javnih institucij vas s tem pismom zato vljudno naprošamo za natančne informacije o trenutnem stanju postopka odobritve izgradnje džamije ter za nedvoumne časovne okvire zaključka postopka," so zapisale omenjene organizacije.
Ob tem velja spomniti, da je načelnik oddelka za urbanizem ljubljanske mestne občine Igor Jurančič sredi maja napovedal, da je predlog spremembe prostorskega izvedbenega akta, ki bo določil pravno podlago za gradnjo islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, v zaključni fazi. Ljubljanski mestni svet bo po Jurančičevih besedah dokončno o tem vprašanju odločal, ko bo ljubljanska mestna občina prejela pozitivno vodnogospodarsko soglasje Agencije RS za okolje, saj bodo namreč lahko šele takrat zaključili elaborat in ga poslali v sprejem mestnemu svetu. V zvezi s tem je še pojasnil, da so potrebna usklajevanja v zvezi s problematiko poplavne ogroženosti južnega dela Viča, znotraj katerega je sicer predvidena lokacija islamskega verskega in kulturnega centra.
Lokacija islamskega centra je po podatkih ljubljanske mestne občine predvidena med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev na Viču. V sklopu islamskega centra bosta zgrajena tudi džamija z minaretom do višine 16 metrov in ostali spremljajoči programi. Po podatkih Islamske verske skupnosti bi za načrtovani program potrebovali približno 4500 kvadratnih metrov površin.
