Bistvo Miloševićevega zasliševanja Milana Kučana je bilo dokazati, da je za razpad Jugoslavije kriva Slovenija, ki je tudi začela vojno in kasneje pomagala še drugim republikam. Kaj pravi o tem vaša knjiga?

Moja knjiga seveda pravi, da Slovenija ni kriva, da je kriva kvečjemu Srbija oziroma Milošević. Res pa je, da je Slovenija nato pomagala drugim republikam, konkretno Bosni in Hercegovini in Hrvaški.

Milošević je Sloveniji očital, da je v procesu osamosvajanja kršila zvezno ustavo in celo vrsto odločitev ustavnega sodišča. Je bilo osamosvajanje Slovenije legalno in legitimno?

Legitimno je bilo gotovo. Ali je pa bilo povsem legalno, pa se sprašujem tudi jaz. Takratna ustava, napisana leta 1974, je sicer dovoljevala osamosvojitev republik, ni pa opredelila, kako naj do tega pride.

Zanimiva je tudi Miloševićeva izjava, da so bili mitingi resnice povsem miroljubne množične prireditve. Kako komentirate Kučanov odgovor?

Popolnoma se strinjam z gospodom Kučanom, da so bili ti mitingi popolnoma inscinirani in izrabljeni v politične namene, konkretno da Milošević okrepi svojo oblast v Srbiji in doseže svoje cilje v Vojvodini, na Kosovem in v Črni gori.

Oba sta pojasnjevala tudi srbsko nacionalno vprašanje in pravico vseh narodov do samoodločbe, vsak seveda s povsem različnega vidika. Grobo bi ju razdelili na nacionalni in teritorialni aspekt?

Slovenci smo imeli pač srečo, da sta se ti dve točki, teritorialni in nacionalni vidik, nekako pokrivali. Srbi so bili v drugačnem položaju, saj je bilo njihovo nacionalno vprašanje bistveno drugačno. Seveda pa politična rešitev nacionalnega vprašanja ne more biti taka, da napadeš sosednje narode, jih pobijaš in izženeš.

Kaj pa sicer pričakujete od sojenja?

Pričakujem, da bo Milošević obsojen, ker si to tudi zasluži.