Dragica Bac: Mi se nismo ustrašili nikogar

Kdo je podcenil finančne posledice zakona – NSi, Inštitut za socialno varstvo, ali ministrstvo za delo?

Stroški so se primerjalno od januarja do oktobra zvišali za dobrih trikrat, ob koncu leta bodo znašali 32 milijonov evrov, torej so štirikrat presegli finančne posledice iz zakona Nove Slovenije. Kje se je zataknilo, vprašamo prvo odgovorno za izvajanje zakona, ki pa tako ali drugače dela po navodilih ministrice Ksenije Klampfer, generalno direktorico Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragico Bac.

Ko smo vprašanje naslovili tudi na Novo Slovenijo, pa je njihov odgovor presenetljiv:

"Finančne posledice so pripravljene na podlagi analiz Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) ter analiz, ki jih je predhodno pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)." Na IRSSV nam niso konkretno odgovorili, posredovali so le lansko analizo spremljanja izvajanja programov osebne asistence, ki je bila pripravljena kot osnova za možne projekcije Zakona o osebni asistenci, ocenili so le število uporabnikov.

Na MDDSZ odgovarjajo, da te ocene niso dali. Osnova za izračun cene je bila, sporočajo iz Nove Slovenije, končno poročilo IRSSV "Spremljanje programov osebne asistence - analiza izvajanja programov v letu 2016", kjer so na podlagi teh podatkov naredili tudi oceno finančnih posledic.

"Uporabnikov, ki so v letu 2015 prejemali 30 ali več ur osebne asistence na teden, je bilo 177, v letu 2016 pa 216. Med njimi je bilo v letu 2015 160, v letu 2016 pa 196 oseb, ki so bile stare od 18 do 65 let. Za to skupino oseb lahko z veliko mero gotovosti rečemo, da bodo ob začetku izvajanja Zakona o osebni asistenci v praksi, vstopile v sistem."

S takšno dinamiko rasti stroškov bo prihodnje leto naraslo na 60 milijonov evrov za osebno asistenco

Na ministrstvu za finance poudarjajo, če se v praksi izkaže, "da je dejanski znesek petkrat, šestkrat, sedemkrat presežen, bi se o takšnem zakonu bilo treba v državnem zboru še enkrat pomeniti." Sploh, ker so ocene porabe denarja skrb zbujajoče: "Če bi prihodnje leto stroški naraščali z dinamiko letošnjega decembra, bi bila poraba blizu 60 milijonov evrov na letni ravni."

"Mi se nismo ustrašili nikogar"

Na MDDSZ zaenkrat niso uspeli spremeniti Zakona o osebni asistenci ali vnesti kakršne koli druge nujno potrebne varovalke. Poskušali so že dvakrat, tretjič načrtovanih sprememb pravilnika niso niti objavili in jih preložili na nedoločen čas. Kdo jih pri tem ovira, koga se bojijo?

"Družinski biznis"

Po podatkih ministrstva, ki so jih zbirali le do maja, se je za osebno asistenco odločilo 100 družinskih pomočnikov, danes je ta številka zanesljivo višja. 

Kje je razlika? Pri plačilu. Družinski pomočnik, v večini primerov so to mame težkih invalidov, mesečno prejmejo 752 evrov bruto kot delno plačilo za izgubljeni dohodek. Če ima otrok 24 urno asistenco, torej cel dan, plačilo na uro pa znaša 14,99 evra, mama bi, če bi za otroka še naprej skrbela sama, na mesec prejela okoli 11 tisočakov. 

Tako so se ustanavljala "družinska podjetja", ko na račun skrbi za polnoletnega otroka živijo denimo mama, oče, stric, babica in si – primer – družinski proračun opolnomočijo z 11 tisoč evri, če ima njihov polnoletni otrok dodeljenih 24 ur osebne asistence.

Podjetništvo na račun sociale, ali kako narediti posel s s.p.-ji

Kaj imajo s.p.-ji z osebno asistenco? S.p. opravlja pridobitno dejavnost, bistvo izvajanja osebne asistence pa ni pridobivanje dobička. Število s.p.-jev iz meseca v mesec narašča, iz januarskih sedem, jih je bilo oktobra že 41. Strokovnjaki za osebno asistenco pa so kar naenkrat postali taksisti, mizarji, vrtnarji, računovodje … in razširili svojo dejavnost.

Skrivanje evalvacije zaradi alarmantnih ugotovitev?

Ugotovitve s terena naj bi bile alarmantne, Inštitut za socialno varstvo Republike Slovenije je že pripravil vmesno poročilo Evalvacije uvajanja Zakona o osebni asistenci. Na MDDSZ je ne želijo razkriti. Zakaj?

Ni revizije, ni nadzora?

Zakon o osebni asistenci določa nadzor izvedbenega načrta, ki ga izvajata pristojni center za socialno delo in izvajalec osebne asistence. Socialno varstvo nadzira socialna inšpekcija, finančni nadzor pa ministrstvo in računsko sodišče.

Ob pregledu posredovanih računov ministrstvo preveri ali so ure porabljene v skladu z odločbo in kdo je ure opravil. Ob koncu leta morajo izvajalci osebne asistence predložiti finančno poročilo.

So po vseh "signalih" s terena, ki so se pokazali že po treh mesecih izvajanja zakona, uvedli izredni nadzor? So ga naročili? Ne.

Ogrožen prigaran privilegij invalidov?

Osebna asistenca je namenjena invalidom med 18 in 65 letom starosti, ki vsaj 30 ur na teden potrebujejo pomoč drugega, da jim z različnimi storitvami glede na njihove potrebe in želje omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Gluhi, slepi in gluhoslepi lahko koristijo komunikacijski dodatek v obliki 30 urne asistence ali denarnega nadomestila v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki znaša 150 evrov.

Zakaj ne smemo dopustiti, da bi invalidi ostali brez tega privilegija, si preberite in oglejte na tej povezavi.

Preberite še:

Zaradi kaosa in preračunljivosti namesto 8 kar 32 milijonov evrov za osebno asistenco invalidov

'Jaz sem izbrala njih, one pa so izbrale mene. So moja družina'

'Nisem podlegla pritiskom, vsem sem prisluhnila'