Drago Jančar prejel ugledno avstrijsko nagrado za evropsko književnost

Dragu Jančarju je nagrado podelil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, slovesnosti pa so se udeležili tudi deželni glavar dežele Salzburg Wilfried Haslauer, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc in vodja kabineta Breda Mulec.

Jančar je izrazil veselje, da je žirija, ki so jo sestavljali vrhunski literarni strokovnjaki, nagradila njegovo delo. Meni, da jih je prepričal zlasti roman In ljubezen tudi.

Povedal je, da mu pogosto zastavljajo vprašanje, kaj je zanj evropska literatura. "Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove. Ti govorijo iz lastnih izkušenj, različnih estetik, različnih načinov pripovedovanja," je pojasnil. Po njegovih besedah vsak pripoveduje o malih izkušnjah iz svojega okolja. "In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature."

Ministrica za kulturo Andrea Mayer je Jančarja na današnji prireditvi označila kot "evropskega pripovedovalca v slovenskem jeziku". Kot je povedala, je nedavno prebrala njegov roman In ljubezen tudi. "Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto," je dodala.

Roman je prebral tudi avstrijski predsednik. Prejel ga je v dar od slovenske veleposlanice, branje pa je označil kot pravo doživetje.

Katja Gasser, ki vodi oddelek za literaturo Avstrijske radiotelevizije ORF, je v laudatiu poudarila, da Jančar v svojem pisanju že leta nasprotuje oženju pogledov in opozarja na nevarnost enodimenzionalnosti. V svojih delih pripoveduje o političnih preobratih 20. stoletja in totalitarnost osvetli kot nekaj, kar je usmerjeno proti človeku. Sočasno človeka predstavi v vsej njegovi kompleksnosti in raznolikosti.

Odmevna tudi romana Galjot in To noč sem jo videl

Jančar je v nemškem prostoru znova opozoril nase lani s prevodom romana In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017. V romanu, ki se začenja leta 1943 v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izkaže kot velik pripovednik, kronist in humanist. V nemškem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna romana Galjot in To noč sem jo videl. 

Kot je še povedal Jančar, je bil roman To noč sem jo videl zelo bran in je doživel več ponatisov, medtem ko je Galjot "šel v svojem času nekoliko mimo". Doživel je sicer dva ponatisa, a so ga brali predvsem kot zgodovinski roman, medtem ko so ga zdaj začeli brati kot bolj aktualen roman. V Parizu je izšel v trenutku, ko je izbruhnila pandemija novega koronavirusa, bralci so prepoznali, da govori o zelo aktualnih stvareh. V romanu junak beži pred kugo, pojavom, ki je minil. Zdaj se sicer po njegovih besedah ne spopadamo s kugo, vendar pa nas nenadoma ogroža nekaj, česar ne poznamo, kar je nevidno in čemur se za zdaj ni sposobna parirati in se zoperstaviti vsa tehnologija. "In to je pojav, ki je vsekakor zanimiv tudi za literaturo," je dodal.

O prejemniku nagrade

Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar (1948) sicer sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje in med največkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za pričujoči roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).

V romanu In ljubezen tudi je opisal moč oziroma nemoč ljubezni prek zapletenega odnosa nekdanjega pripadnika enot SS in sodelavke OF, ki mu je pomagala, ko se je ranjen zatekel v njeno klet. Jančar je v pogovoru ob predstavitvi knjige leta 2018 dejal, "da se na tej točki zgodi trenutek globokega sočutja in ljubezen za hip premaga vse, tudi ogromno razliko med njima".

V svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je bil med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: "Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima." V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o skupnih evropskih vrednotah.

"Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namreč različne oblike diktatur. Vemo, kaj so človekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo prišli s kakšnim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pač pa skozi zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov," je poudaril.