Kos toži Janšo zaradi obrekovanja, kršitve osebnostne pravice ter napada na čast in dobro ime. Janša naj bi z izjavo na februarski seji državnega zbora, da je bil Kos že drugič obsojen zaradi nezakonitega prisluškovanja novinarju TV Slovenija, razžalil Kosovo ime in čast ter mu povzročil hude duševne bolečine.
Kot je zapisano v tožbi, je Janševa izjava neresnična, ker Kos ni bil obsojen zaradi nezakonitega prisluškovanja, neresnične navedbe pa naj bi imele hude posledice, saj so se v slovenski javnosti pričela pojavljati ugibanja in namigovanja o Kosovi domnevni kriminalni dejavnosti. Na tak način je bil izvršen hud poseg v Kosovo osebnostno pravico, zaradi prizadete časti in dobrega imena pa je Kos trpel hude duševne bolečine. Zaradi svojega dela in visokega položaja je namreč močno izpostavljen očem javnosti, omenjena izjava pa pomeni poskus diskreditacije pred javnostjo v času, ko se Kos poteguje za mesto predsednika komisije za preprečevanje korupcije.
Tako naj bi Janša kršil 12. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki določa, da nihče ne sme biti izpostavljen napadom na svojo čast in ugled, ter 17. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki pravi, da se nikogar ne sme nezakonito žaliti ali škodovati njegovemu ugledu. To je Janša storil kot poslanec DZ, ki ima status uradne osebe, ki je izvoljena od ljudstva in ki bi morala še posebej paziti na to, da ne posega v osebnostno integriteto drugih državljanov.
Janša naj bi z neresničnim očitkom kršil tudi domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave ter očitno zanemaril 34. in 35. člen ustave, ki določata, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varstva osebnih pravic. Ker gre v konkretnem primeru za kršitev osebnostne pravice, obrekovanje ter žalitev dobrega imena in časti, ima tožnik na podlagi 179. člena obligacijskega zakonika pravico zahtevati denarno odškodnino, piše v tožbi.
