Po nekaj manj kot dveh mesecih poteka glavne obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču in slabih enajstih letih po domnevno spornem financiranju volilne kampanje SLS pred parlamentarnimi volitvami in po njih v letu 1992 je sodni senat danes le razsodil v primeru odmevne zadeve Dragonja. Prve točke obtožbe, po kateri naj bi Dragonja sporno financiral SLS v znesku okoli 3,15 milijona tolarjev, je bil Dragonja oproščen, ker zanjo ni dokazov. Drugo točko, da naj bi 628.000 tolarjev nakazal Lukačevi prek avtorske pogodbe, čeprav ni opravila nobenega dela, pa je sodni senat zavrnil, ker naj bi sporno dejanje že zastaralo. Zgodilo se je namreč že pred več kot desetimi leti.
Dragonja je po razsodbi povedal, da nad njo, čeprav gre njemu v korist, ne more biti zadovoljen, saj po takem procesu ostane grenak priokus. Ocenil je, da je imelo sojenje velik odmev v medijih, da pa je naredilo veliko škode njemu, zlasti pa podjetju Lek. Tožilstvo je le sledilo navedbam revije Mladina, ki je leta 1998 sprožila t. i. virmansko afero, in tako po mnenju Dragonje skonstruirala zgodbo.
Dragonja, nekdanji generalni direktor družbe Lek, sedaj pa predsednik uprave omenjene družbe, je bil obtožen kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika.
Dragonja: Postopek, ki je zahteval Podobnikovo "politično smrt"
V dosedanjem sojenju je Dragonja obtožbe zanikal, postopek pa je ocenil kot političen, ki ima za posledico, da je nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik "politično mrtev", sebe pa je v zadevi ocenil kot "stransko škodo".
Tožilstvo je na zadnji obravnavi v sredo predlagalo, naj se Dragonji sicer izreče pogojno kazen, vendar naj mu naloži tudi plačilo 200.000 tolarjev denarne kazni; denar, ki naj bi ga Lek nakazal, pa naj se vzame tako SLS (torej 3,15 milijona tolarjev) kot Lukačevi (628.000 tolarjev).
Tožilstvo je v sredo deloma spremenilo obtožbo, vendar pa se ta bistveno ne razlikuje od prve. Dragonja naj bi prestopil meje pravic, ko je kot generalni direktor Leka oktobra 1992 v nasprotju z določilom zakona o političnem združevanju neupravičeno odredil izplačilo dveh zneskov. Kot je določeval zakon, so pravne osebe lahko prispevale denar za delovanje političnih strank le iz dobička, o njegovi razporeditvi pa bi morala odločati skupščina družbe. Obtožba navaja, da je bil denar nakazan z dvema virmanoma, na enem naj bi bil znesek 2,52 milijona tolarjev, na drugem pa 630.000 tolarjev, in to na račun podjetja Herties, v lasti Dušana Dolamiča, na njegovem računu pa so se zbirala sredstva za financiranje predvolilne kampanje SLS. Denar naj bi bil nakazan po tem, ko naj bi se Dragonja udeležil sestanka z nekdanjim predsednikom SLS Marjanom Podobnikom in Dolamičem, trdi tožilka Julijana Uhan. Sestanek naj bi poleg Dolamiča potrdila tudi Boža Grešovnik, namestnica vodje volilnega štaba v volilni kampanji SLS pred parlamentarnimi volitvami leta 1992, ker naj bi ji to potrdila Lukačeva.
Plačilo Karner Lukačevi je kot domnevno kaznivo dejanje zastaralo
Dragonja naj bi izrabil svoj položaj tudi zato, ker je prav tako oktobra 1992 z Metko Karner Lukač sklenil pogodbo o avtorskem delu za sodelovanje pri projektu lastninjenja podjetja. Obtožba navaja, da je predstavnica sindikata podjetja Lek sodelovala v projektni skupini v okviru svojih zadolžitev, zato honorarja ne bi smela dobiti, vendar pa ji je kljub temu Dragonja neupravičeno odobril izplačilo 628.000 tolarjev. Lukačeva, leta 1992 predsednica sindikata na Leku, je bila tudi uvrščena na nacionalno listo SLS in nato izvoljena za poslanko v državni zbor.
Dragonja je pojasnil, da je leta 1992 zaradi gospodarskih razmer v Leku obstajal velik interes, da bi postala Lukačeva, ki je bila takrat predsednica sindikata, poslanka v državnem zboru, kar je tudi postala. Vendar pa je bila Lukačeva, po besedah Dragonje, že takrat moteča za družbo in so se je očitno poskušali tako v Leku "znebiti".
Dragonja in njegov odvetnik Emil Zakonjšek trdita, da obtoženi ni storil nič kaznivega, njegovo ravnanje je bilo upravičeno in je imelo zakonito podlago. Čirič je bil plačan za svoje delo pri sindikatu, Lukačeva pa za delo pri dokapitalizaciji Leka s posebno avtorsko pogodbo. Tudi 2,52 milijona tolarjev je bilo namenjeno volilni kampanji Lukačeve, saj prispevki pravnih oseb strankam po stari zakonodaji niso bili prepovedani in ni bilo omejitev v zneskih, pravi obramba. Obvezno je bilo le, da se zneske krije iz dobička podjetij, kar je Lek tudi storil, trdi Dragonja. To, da je bil en znesek od treh, tisti za 2,52 milijona tolarjev, napačno knjižen, pa ne kaže elementov kaznivega dejanja Dragonje, pravi obramba.
