Drama v Halozah zaradi vetrnih elektrarn: župan Žetal odstopil

Načrtovana gradnja petih vetrnih elektrarn, dveh v občini Žetale in treh v Rogatcu, je v Halozah dvignila ogromno prahu. Prvi župan je že odstopil, drugi bo vztrajal zgolj do zaključka mandata. Oba sta občini vodila 27 let. Razlog odhoda pa – tako župan Anton Butolen – vetrnice in z njimi povezan medijski linč s strani civilne iniciative.

"Da sem v tem trenutku postal škodljiv, da nimam vizije, da nimam idej in da škodim občini. Občini, ki sem jo 27 let vodil in posvetil praktično ves svoj čas, res ne bi želel škoditi, zato sem se poslovil," odločitev o odstopu pojasnjuje župan.

"Civilna iniciativa nikoli ni imela političnih ambicij prevzema oblasti, župana ni pozivala k odstopu," medtem odgovarja predstavnik iniciative Roman Medved.

"Ne smemo mimo tega, da je civilna iniciativa vseeno v tej zadevi zbrala več kot polovico podpisov volilnih upravičencev, ki so jasno izrazili mnenje, da so v Žetalah proti, prav tako v Rogatcu," pa poudarjajo predstavniki civilne iniciative, ki odgovornost za odstop Butolena zavračajo, saj da je bilo v njihovem interesu zgolj ohraniti čisto naravo. Brez vetrnic.  "Civilna iniciativa je proti vetrnicam. S tem, da sem se jaz v začetku opredelil, da bom držal nevtralno držo. Ker je mnenje ljudi deljeno, niso vsi proti," pravi Butolen.

So pa proti župani okoliških občin. "V Halozah nimamo Alp, nimamo morja, imamo pa seveda neokrnjeno naravo, imamo lepe vedute, krajino, ki jo bodo ti industrijski objekti trajno uničili," meni župan Občine Podlehnik Sebastian Toplak. Z njim se strinja tudi Leon Križanec iz Civilne iniciative Rogatec: "Vetrnice pomenijo hrup, emisije, izgubo vrednosti nepremičnin in zmanjšanje privlačnosti kraja za obiskovalce."

Investitor Dravske elektrarne Maribor medtem odgovarja, da bodo s projektom nadaljevali, ker Slovenija vetrne elektrarne potrebuje, a da ostajajo odprti za dialog z lokalnim okoljem. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa se bo predvidoma jeseni opredelilo do vseh pripomb javnosti na postopek sprejema državnega prostorskega načrta.