Slovenija

Dražeč kašelj 33-letnice ni bil alergija, ampak rak

Ljubljana, 04. 02. 2024 21.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Tjaša Dugolin
Komentarji
0

V Sloveniji za rakom letno zboli približno 16.000 ljudi, najpogostejši so rak pljuč, debelega črevesa in danke ter jeter. Koordinatorica državnega programa obvladovanja raka opozarja, da je trenutno največji izziv dostopnost do primarnega zdravstva, ki je povezana s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem bolezni ter zagotavljanjem celovite strokovne obravnave. Zdravniki pa ob svetovnem dnevu boja proti raku pozivajo k samopregledovanju, udeležbi v presejalnih programih, cepljenju proti HPV in hepatitisu B. Opominjajo tudi, da je raka v 30 odstotkih mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, zato svetujejo zdravo prehrano, gibanje ter izogibanje alkoholu, kajenju, soncu in sevanju.

Pri svojih 33 letih je Kristina Modic začutila, da se z njo nekaj dogaja. Simptomi so bili splošni, ne bi jih pripisala raku, opisuje. Bil je predvsem dražeč kašelj, ki mesece ni ponehal.

"Razmišljaš, ali imaš alergijo, imaš astmo, pač karkoli. Tako da sem šla k zdravniku. Zdravnica je kar takoj videla, da nekaj ni v redu s tem mojim kašljem," se spominja. Napotila jo je k pulmologu in rentgen je razkril velik tumor med pljuči.

Sledil je hud šok, za mladega človeka še toliko večji, priznava - padeš v nek drug svet, misli postanejo črne, bojiš se za življenje, pripoveduje.

Kristina Modic je raka premagala
Kristina Modic je raka premagala FOTO: POP TV

V pol leta je dala skozi biološko in kemoterapijo ter obsevanje, nato je še pet mesecev okrevala. In 19 let po bolezni ostaja pozorna na vse spremembe, obiskuje tudi ambulanto za ugotavljanje poznih posledic zdravljenja raka.

"Vso to onkološko zdravljenje lahko čez 10 ali več let povzroča različne težave, srčno popuščanje, sekundarne rake . Spremljajo moje srce, notranje organe, krvno sliko," pojasnjuje.

Na kaj je treba biti pozoren?

In tudi zdravniki pozivajo - opazujmo svoje telo. Tretjino rakov je namreč mogoče uspešno zdraviti, če jih pravočasno odkrijejo.

"Kri v urinu, na blatu, v izločkih črevesa pravzaprav nima kaj iskati. Pozorni bodimo na vse oblike, spremembe v obliki svojega telesa, na vse zatrdline, na asimetrije, ki se pojavijo, spremljajmo kožna znamenja," na srce polaga družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

Zelo uspešnim presejalnim programom Dora, Zora in Svit, pa se v ljubljanskem zdravstvenem domu pridružuje projekt Togas, namenjen odkrivanju in zdravljenju okužbe z bakterijo helicobacter pylori, ki lahko povzroči raka želodca.

"Po naključnem izboru bomo izbrali 6000 asimptomatskih državljanov, ki nimajo nobenih očitnih težav, v starosti od 30 do 34 let in jih povabili na testiranje," pravi Kopčavar Gučkova.

Opravili bodo odvzem krvi, pozitivni še dihalni test. Okuženim bo predpisano 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravil za zniževanje želodčne kisline.  

V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije si želijo, da bi bil odziv čim večji.

Rak želodca je namreč četrti najpogostejši pri nas, letno za njim zboli približno 470 ljudi, kar 350 jih umre, petletno preživetje pa je 30 odstotno.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja