Drenikova vložila tožbo proti DZ: 'Knovs je grobo presegel svoje pristojnosti'

"S tem poročilom je Knovs grobo presegel svoje pristojnosti. Opravil je razgovor z osebo, ki jo je vabil kot zaposleno v državnem organu, ki bi vedela kar koli izpovedati in pojasniti okoliščine. Na koncu jo je zasliševal kot osumljenko oz. preiskovanko, ne da bi ji dal kakršne koli procesne pravice. S tem poročilom je bilo tako poseženo v temeljne ustavne pravice naše stranke, zato uveljavljamo sodno varstvo," je za STA pojasnil odvetnik Simone Drenik Bavdek, Roman Završek.

S tožbo zahtevajo odpravo poročila Knovsa

"S tožbo zahtevamo, da se to poročilo Knovsa odpravi, tako javni kot tajni del. Zahtevamo, da se ugotovi, da je to poročilo zaradi vseh zatrjevanih kršitev, ki jih obširno pojasnjujemo v tožbi, nezakonito in da posega v človekove pravice naše stranke. Prav tako zahtevamo odstranitev javnega dela poročila s spletne strani DZ, kjer je objavljeno," je pojasnil.

Tožbo so vložili v sredo, in sicer na upravno sodišče, ki je po besedah Završka edino pristojno. "Sodno varstvo nekomu, ki ga obravnavajo in na koncu proglasijo tudi kot krivca, ni predvideno, zato je edino možno sodno varstvo pred upravnim sodiščem," je pojasnil. Varstvo pravic namreč ni predvideno ne po poslovniku Knovsa, ne po poslovniku DZ in ne po drugih veljavnih predpisih, je utemeljil odvetnik.

Za zahtevo za začasno odredbo se niso odločili. "Stranka je ocenila, da že zgolj ugotovitev, da gre za poseg v njene pravice, zadostuje," je povedal.

Zaenkrat Drenikova ne zahteva odškodnine, ni pa rečeno, da je ne bo kasneje

Prav tako za zdaj ne zahtevajo odškodnine, razen povračila sodnih stroškov, je še dodal odvetnik. Ni pa rečeno, da Drenikova ne bo zahtevala odškodnine pozneje, če bo DZ ohranil poročilo Knovsa, upravno sodišče pa bo ugotovilo kršitev njenih pravic, je še pojasnil Završek.

Posredno je vendarle pozval k poravnavi. "Stranka meni, da nikomur ni v interesu še dodatno razpihovati te zadeve, ki ima že zaradi drugih spremljajočih okoliščin veliko medijsko pozornost," je dejal.

Drenikova je že prejšnji teden predlagala predsedniku DZ Dejanu Židanu, da poročilo umakne iz obravnave. V DZ pa so v petek pojasnili, da je Židan za mnenje v zvezi s tem pozivom zaprosil zakonodajno-pravno službo, se posvetoval z vodji poslanskih skupin in podpredsedniki DZ ter pridobil stališče predsednika Knovsa Mateja Tonina. Poročilo pa je bilo potem vendarle uvrščeno na redno decembrsko sejo DZ, ki se bo začela v ponedeljek.

'Če bi tako skrbela za javni interes, kot skrbi za svoj interes, težav ne bi imela'

Tako predsednik DZ Dejan Židan kot predsednik Knovsa Matej Tonin danes tožbe ne komentirata. Redkobesedni glede tožbe so tudi v večini poslanskih skupin. Tiste, ki so se danes izrekle, pa so različno ostre tako do Knovsa oz. Tonina kot do Drenikove.

"Če bi ta gospa tako skrbela za javni interes, ko je imela posebna javna pooblastila, kot sedaj skrbi za svoj interes, potem teh težav verjetno ne bi imela," je bil oster vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Tako kot velikokrat opozarjajo poslance, da ne smejo posegati v samostojnost sodišča, tako po njegovem mnenju tudi sodišče s kakšno odločbo ne bi smelo poseči v samostojnost DZ, da obravnava zadeve, ki so javnega pomena.

Zorčič ocenjuje, da se je v zadnjih oz. več mandatih vzpostavila praksa, da predsedniki Knovsa "prihajajo kot kakšni Hollywoodski zvezdniki po stopnicah iz bunkerja in potem pred širnim svetom razpravljajo, kaj so se pogovarjali v zaprtem bunkerju". Tako pozdravlja zadnjo odločitev Tonina, da se po seji Knovsa ni oglasil.

'Mora imeti res močno stričevsko podporo, da si to upa'

"Če pustimo ob strani, ali je tožba upravičena ali ne, Drenikova je odgovorna za nezavarovano komunikacijo v arbitraži. Imeti moraš veliko poguma, da se še naprej tako izpostavljaš, kot da se nič ni zgodilo," pa je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

A ocenjuje, da je tožba Drenikove neposredna posledica tega, "da se je po eni strani predsednik Knovsa Tonin navzel slabih navad predhodnika in si komisijo vzel kot igrišče za politiziranje z drugimi strankami, predvsem vlado, po drugi strani pa da je vsakokratna vlada imela Sovo za kadrovsko skladišče". 

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa se sprašuje, ali Drenikova res misli, da je nad državo. "Mora imeti res močno stričevsko podporo, da si to upa. Po mojem mnenju bi morala sedeti na zatožni klopi, pa ne zaradi nesposobnosti," je navedel.

Knovs v poročilu obremenil predvsem Drenikovo

Knovs je sicer v javnem delu poročila o prisluškovalni aferi v arbitraži iz leta 2015, ki je bilo objavljeno 11. novembra, obremenil predvsem Drenikovo. Ne le, da je imela nedovoljeno komunikacijo s tedanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem, ampak pri tem tudi ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in drugih pravil. Drenikova vztraja, da zakona o tajnih podatkih ni kršila.

Zaradi te prisluškovalne afere je Hrvaška napovedala enostranski odstop iz arbitražnega procesa in tudi ne priznava končne razsodbe arbitražnega sodišča, čeprav je sodišče samo pred tem odločilo, da pogovori med agentko in arbitrom niso predstavljali tako resne kršitve, da ne bi moglo razsoditi.

Omenjeno poročilo Knovsa je razburilo tudi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), ki je na policijo in okrožno državno tožilstvo podala naznanilo, da je pri objavi javnega dela poročila prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov.