S srečanjem s Szilijevo in nadžupanom Budimpešte Gaborjem Demszkym je predsednik Drnovšek danes sklenil dvodnevni uradni obisk na Madžarskem, prvi uradni obisk v tujini po nastopu na položaj.
Večino kandidatk za vstop v EU letos čaka referendum o vstopu v EU - Slovenija ga bo imela 23. marca, Madžarska pa 12. aprila. Po podpisu pristopne pogodbe 16. aprila v Atenah bo sledil proces njene ratifikacije v parlamentih sedanjih in bodočih članic ter v Evropskem parlamentu. Kot se je izvedelo iz slovenske delegacije v Budimpešti, je Szilijeva ob tem napovedala, da bo madžarski parlament ustanovil posebno ratifikacijsko skupino, ki bo letos obiskala vse članice EU, da bi jih bolje seznanila z madžarsko pripravljenostjo na vstop v povezavo.
Dobri odnosi med državama
Predsednica madžarskega parlamenta je tudi poudarila, da je skrb Slovenije za madžarsko manjšino vzorna, ob tem pa dejala, da tudi Madžarska posveča več pozornosti slovenski manjšini v Porabju. Drnovšek je medtem menil, da so odnosi med državama v regiji zgled, saj sta državi vedno konstruktivno reševali vse težave, slovenski predsednik pa je hkrati opozoril na problema sistemskega financiranja šol s slovenskim jezikom na Madžarskem in financiranja Radia Monošter. Izrazil je tudi pričakovanje o zastopanosti slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, pri čemer je Medgyessy poudaril, da na madžarski strani obstaja volja za rešitev tega vprašanja.
Sogovornika sta se dotaknila tudi iraške krize
Predsednik Drnovšek je izrazil zadovoljstvo nad izjavo EU o Iraku, sprejeto v ponedeljek zvečer v Bruslju, ki po njegovem mnenju pomeni korak naprej pri iskanju enotnega stališča do iraške krize.
O tem vprašanju se je slovenski predsednik v ponedeljek pogovarjal tudi z madžarskim premierom Petrom Medgyessyjem. Slednji mu je pojasnil, zakaj se je pridružil izjavi voditeljev osmih držav, v kateri so izrazili podporo ZDA pri reševanju iraškega vprašanja. Kot se je še izvedelo iz slovenske delegacije v Budimpešti, pa je predsednik Drnovšek madžarskemu premieru pojasnil, da je razdeljenost mednarodne skupnosti glede Iraka za Slovenijo pred referendumom o vstopu v Nato še posebej neprijetna. Ob tem je opozoril, da opredeljevanje za proameriško ali proevropsko politiko v iraški krizi ne bi bilo dobro za mednarodno skupnost.
Predsednik Drnovšek je že v ponedeljek na novinarski konferenci po pogovorih z gostiteljem, madžarskim predsednikom Ferencem Madlom, poudaril, da si vojne v Iraku ne želi nihče; vsi si želimo, da bi bila rešitev iraške krize dosežena v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov s soglasjem vseh članic, obenem pa želimo razorožitev iraškega režima za sredstva množičnega uničevanja. "Diplomacija pa včasih, da bi bila uspešna, potrebuje kredibilno grožnjo. Vsi si želimo, da te grožnje ne bi bilo treba uresničiti, vendar, če bi jo vnaprej izključili, potem tudi diplomacija najbrž ne bi bila uspešna," je opozoril.
Priprave obeh držav na članstvo v EU
Drnovšek in Medgyessy sta v ponedeljek spregovorila tudi o pripravah obeh držav na članstvo v EU, katere članici naj bi obe državi postali 1. maja 2004. Medtem ko je Slovenija zadovoljna z izkupičkom pristopnih pogajanj, pa je na Madžarskem čutiti nezadovoljstvo nad dogovori z lanskega vrha unije v Koebenhavnu, kar se odraža na nižji javnomnenjski podpori vstopu v povezavo.
Blagovna menjava
Slovenski predsednik in madžarski premier sta govorila tudi o možnostih povečanja blagovne menjave. Ta sicer znaša okoli pol milijarde ameriških dolarjev, vendar pa Slovenija beleži primanjkljaj, saj iz Madžarske uvozi skoraj dvakrat več, kot tja izvozi. Zavzela sta se tudi za izboljšanje infrastrukturnih povezav, predvsem izgradnjo avtocestne povezave med državama, potem ko je bila železniška povezava vzpostavljena pred slabima dvema letoma.
