Voditelji Evropske unije so se ob robu dvodnevnega vrhunskega zasedanja v kraljevi palači v Laeknu na delovnem kosilu sestali s kolegi iz 13 držav kandidatk za članstvo, med njimi tudi s slovenskim premierom Janezom Drnovškom. Osrednji temi pogovorov sta bili dve - prihodnost EU ter njena širitev.
Slovenija v Laeknu
Slovenija pozdravlja oblikovanje posebne konvencije, ki bo pripravila usmeritve za novo, temeljitejšo institucionalno reformo Evropske unije, ne želi pa, da bi sicer potrebna načrtovana prenova postala pogoj za širitev, je med pogovori poudaril slovenski premier Janez Drnovšek. Za širitev nujne institucionalne okvirje je postavila že pred letom dni sprejeta pogodba EU iz Nice, ki jo je treba čimprej ratificirati, je pojasnil.
"Na medvladni konferenci, ki bo dorekla reforme, želi Slovenija sodelovati kot polnopravna članica EU," je jasno poudaril predsednik slovenske vlade. Če pristopna pogodba Slovenije z EU dotlej še ne bo ratificirana, bo potrebno poiskati način, s katerim bo država kljub temu enakopravno soodločala o svoji prihodnosti, je dejal. Po njegovih besedah se bo medvladna konferenca "očitno" začela že konec leta 2003, česar pa petnajsterica še ni dorekla (lani pa je EU potek konvencije predvidela za leto 2004).
"Videti je, da je koncept sprejema desetih držav dokaj široko sprejet, kar pozdravljamo," je dejal premier, a obenem opozoril, da države, ki bodo prve sklenile pristopna pogajanja, na zaostale kandidatke ne želijo čakati predolgo.
Pristopna pogajanja se morajo nadaljevati z nezmanjšanim tempom. Videti je, da bo do pogajanj o transportu vendarle prišlo še letos, saj se stališča držav članic, ki imajo na tem področju zadržke, zbližujejo, je bil optimističen Drnovšek.
Hkrati pa je opozoril na nujnost, da EU čimprej v času prihodnjega španskega predsedovanja uniji pripravi še pogajalska izhodišča za tri zadnja od 29 obravnavanih poglavij, to je za kmetijstvo, regionalno politiko in proračun. "Od tega je odvisno, kdaj bomo pogajanja zaključili," je dodal in še poudaril, da nobena od kandidatk članstva v uniji ne želi začeti kot neto plačnica v evropski proračun.
Deklaracija o prihodnosti EU
Konvencija, ki bo zasedala v Bruslju, bo z enoletnim delom začela 1. marca 2002, njen predsednik pa bo njene predloge nato predstavil na vrhu EU, predvidoma junija 2003, je danes pojasnil trenutno predsedujoči EU, belgijski premier Guy Verhofstadt. Kdaj bo novo prenovo EU dokončno dorekla, v deklaraciji ni določeno. Skladno z odločitvijo z lanskega vrha EU v Nici - na katerem se je unija s sprejemom prenovljene pogodbe iz Nice kot formalnega pogoja pripravila na širitev - naj bi medvladna konferenca na to temo potekala leta 2004, nekatere države pa se zavzemajo, da bi se začela že v letu 2003. Njeni predlogi bodo skupaj z ugotovitvami iz nacionalnih razprav o prihodnosti EU služili kot podlaga za razpravo na medvladni konferenci.
Sestava in časovni načrt konvencije o prihodnosti Eu
Deklaracija določa tudi obseg ali t. i. dnevni red prenove, in sicer v obliki vprašanj. Podlago zanje je sicer postavil že vrh v Nici, na katerem so se voditelji petnajsterice dogovorili za štiri teme nove prenove: za nadaljnjo opredelitev pristojnosti unije, poenostavitev pogodb EU, določitev vloge nacionalnih parlamentov ter novo opredelitev statusa listine EU o temeljnih pravicah. Čeprav odgovorov na vprašanja deklaracija ne prinaša, pa se vsaj v primeru zadnje teme nagiba k oblikovanju evropske ustave. Prav tako dnevni red ostaja odprt in konvenciji omogoča široko razpravo o odprtih vprašanjih, s katerimi se sooča unija. To še posebej veseli prav premiera Verhofstadt, ki je imel celo bolj ambiciozne načrte. "Nobenih tabujev ni," je poudaril.
Največjo težo v konvenciji bo imelo njeno predsedstvo, ki sicer v celoti še ni imenovano. Za podpredsednika so voditelji unije danes že imenovali dva nekdanja premiera, Italijana Giuliana Amata in Belgijca Jeana Luca Dehaena, medtem ko bosta Evropsko komisijo v njej zastopala komisarja Michel Barnier in Antonio Vitorino. Svoje člane bodo imele tudi vse tri države, ki bodo v času delovanja konvencije vodile unijo, to pa so Španija, Danska in Grčija. Dve mesti v predsedstvu bosta zasedla predstavnika Evropskega parlamenta, preostali dve pa bosta pripadli predstavnikoma nacionalnih parlamentov. Države kandidatke svojega posebnega predstavnika v konvenciji ne bodo imele, bodo pa lahko za članstvo v predsedstvu njihovi predstavniki kandidirali. Tiste člane, ki niso vnaprej določeni, bo namreč izvolila sama konvencija.
Eu se bo širila leta 2004
Če se bodo tako pristopna pogajanja kot tudi reforme v kandidatkah nadaljevale s sedanjim tempom, je na članstvo v Evropski uniji v zastavljenih časovnih okvirjih, ki predvidevajo konec pogajanj v letu 2002 in širitev v letu 2004, lahko pripravljenih deset držav kandidatk, so v Laeknu ocenili voditelji Evropske unije. Te so poimensko tudi našteli: Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Češka in Slovenija. Bolgarijo in Romunijo, ki se poleg naštetih desetih prav tako pogajata o članstvu, so voditelji petnajsterice spodbudili, naj pospešeno nadaljujeta s pripravami, ter ocenili, da za uspešen napredek potrebujeta dodaten časovni načrt, ki jima bo omogočil, da v letu 2002 začneta pogajanja o prav vseh obravnavanih poglavjih.
Sestavljanje pristopnih pogodb se bo skladno s sklepi začelo v prvi polovici leta 2002.
Po pogovorih so voditelji petnajsterice nadaljevali z vrhom, ki jim ga kljub drugačnim načrtom do srečanja s kandidatkami ni uspelo skleniti. Pozno popoldne bodo tako potrjevali odločitve z dvodnevnega vrha, tudi glede širitve, in med drugim določili sedeže več unijinih agencij, kot je agencija za varno prehrano.
Skupna obramba Eu
Voditelji Evropske unije so evropsko obrambo v Laeknu razglasili za delujočo. "Odslej je možno krizno upravljanje v manjšem obsegu, polno operativna pa bo skupna obramba postala po sklenitvi sporazuma z zvezo NATO, ki bo uniji omogočil dostop do njenih zmogljivosti za posredovanje v operacijah, v katerih zavezništvo ne bo sodelovalo," je sporočil predsedujoči EU, belgijski premier Guy Verhofstadt.
Na sklenitev sporazuma z zvezo NATO ne pristaja Grčija, ki ne podpira kompromisnega dogovora, s katerim je po dveletni blokadi na sporazum pristala Turčija, sicer članica zavezništva, ne pa tudi unije. Turčija je želela imeti vpliv tudi na samostojne unijine operacije, po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih pa je sklenitvi sporazuma dala zeleno luč, ker naj bi dobila zagotovila, da evropske sile ne bodo posredovale v njenem interesnem območju, to je na grški in turški del razdeljenem Cipru in v Egejskem morju, odločanje o dostopu do zmogljivosti zveze NATO pa naj bi potekalo od primera do primera.
Za rešitev zapleta naj bi po Verhofstadtovih napovedih "v nekaj prihodnjih mesecih" poskrbelo prihodnje špansko predsedstvo EU. Dogovor EU z zvezo NATO pa je nujen, če naj petnajsterica skladno z načrti do leta 2003 vzpostavi lastne 60.000-članske enote za hitro posredovanje v regionalnih krizah.
Protesti ob vrhu
Ob robu vrha EU so tudi danes potekali protesti. Na univerzi v Bruslju se je na mednarodnem zborovanju proti liberalni globalizaciji zbralo kakih 500 ljudi, medtem ko je policija dopoldne aretirala več protestnikov, predvsem med skrajnimi desničarji. Dogodek na univerzi je bil uvod v zborovanje, ki se ga je udeležilo nekaj tisoč nasprotnikov Evrope, kot so si jo zamislili voditelji EU v Laeknu. Še eno zborovanje, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljudi, so pripravila anarhistična gibanja v mestu Saint-Gilles, južno od Bruslja.
Belgijska policija je dopoldne med prepovedanim zborovanjem skrajnega desničarskega gibanja aretirala deset oseb, zaradi posedovanja steklenic z vnetljivimi snovmi pa so v Bruslju aretirali še osem oseb.
Zasedanje se je začelo včeraj, že včeraj pa so ga tudi spremljali številni protesti nasprotnikov globalizacije in evropske integracije, ki so se nadaljevali tudi danes.
