Premier Drnovšek je na prvo mesto postavil vse bolj opazen občutek nelagodja med sedanjimi članicami EU zaradi neizogibnih sprememb, ki jih bo prinesla vključitev držav kandidatk v sedanji sistem odločanja znotraj Unije. Drnovšek je poudaril, da gre pri tem za neutemeljene strahove, saj so v desetletnem obdobju prehoda države kandidatke dokazale, da so sposobne sprejemati in izvajati reforme, mogoče celo bolj kot sedanje članice EU. Tudi sicer države kandidatke sodelujejo z EU, predvsem na gospodarskem področju. Države članice EU so na primer glavne trgovinske partnerice Slovenije.
Pomemben izziv pri širitvi je po mnenju premiera Drnovška tudi obravnavanje držav kandidatk kot potencialnih konkurentk za porabo obstoječih finančnih sredstev EU, namenjenih predvsem kmetijskim in strukturnim skladom. Kot je povedal za 24ur se nekatere članice bojijo novih kandidatk, češ da jih bodo ogrožale pri uporabi sredstev za regionalni razvoj v kmetijstvu. "Proces širitve mora iti naprej, zato je bolje, da v ta kisla jabolka ugriznemo prej kot pa kasneje," dodaja Drnovšek. Pri tem gre sicer za legitimen strah, ki pa zahteva nove rešitve, tudi v okviru razmišljanj in polemik o prihodnosti evropske kmetijske politike in kohezijskih skladov, pri katerih vztrajajo države donatorke znotraj EU, je dodal premier. Obenem je opozoril, da je Slovenija že zdaj zelo blizu 75 odstotkom povprečnega BDP na prebivalca EU, ki predstavlja mejo za črpanje sredstev iz strukturnih skladov. To pomeni, da bo ob širitvi EU Slovenija presegla mejo, ki dopušča črpanje tovrstnih sredstev, zato računa na podporo držav članic pri vprašanju regionalizacije Slovenije, saj lahko sicer ob vstopu v unijo ostane brez pomoči EU.
Glede urnika približevanja držav kandidatk EU je premier opozoril, da se včasih poraja občutek, da je le-ta prirejen tako, da morajo dobro pripravljene kandidatke počakati na zamudnike. Kljub temu se proces približevanja EU nadaljuje, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi Slovenija, Madžarska, Estonija in morda še kakšna država končale pogajanja za vstop v Unijo. Slovenski premier je nato odgovarjal tudi na vprašanja iz občinstva, ki so se nanašala na očitke o protekcionizmu v državah kandidatkah, stopnji javne podpore za vstop v EU in problematiki prometnih povezav z Vzhodno Evropo preko Slovenije. Drnovšek je poudaril, da se države kandidatke dobro zavedajo pomena uresničevanja in ne le prevzemanja evropskega pravnega reda. Trend implementacije evropske zakonodaje je pozitiven, čeprav imajo kandidatke včasih vtis, da tudi države članice EU niso najbolj vestne pri izvajanju določb evropskega pravnega reda, je menil.
Glede javne podpore vstopanju v Unijo je Drnovšek dejal, da je ta v nekaterih državah kandidatkah, vključno s Slovenijo, nekoliko padla. Ob tem je opozoril na nedavno sprejeto skupno stališče EU glede prostega pretoka delovne sile. Gre za eno od temeljnih svoboščin v okviru evropskega pravnega reda, vendar pa EU vztraja pri sedem let dolgem prehodnem obdobju za državljane bodočih držav članic. Takšno stališče je težko razložiti domači javnosti, ki je ravno tako občutljiva, kot javnost v državah članicah EU, je dejal premier. Sicer pa se je Drnovšek strinjal o pomenu izgradnje evropske prometne infrastrukture, še posebej t. i. petega koridorja.
Drnovšek se je ob rodu razprav v Cernobbiu srečal tudi s španskim premierom Aznarjem, s katerim sta govorila o nekaterih vprašanjih, povezanih s širitvijo EU. Premier Aznar se je zavzel za vzdrževanje in ohranjanje stalnih stikov med državama, da bi lahko skupaj reševali morebitne težave Slovenije ob vstopu v povezavo. Premiera sta govorila tudi o trenutnem notranjepolitičnem položaju v Španiji, predvsem o baskovskem vprašanju. V pogovoru se je Aznar tudi zahvalil za topel sprejem med svojim uradnim obiskom v Ljubljani maja letos.
Drnovšek se je srečal tudi z predsednikom finske vlade Paavom Lipponenom, s katerima je razpravljal predvsem o širitvi Evropske unije in zveze Nato. Sogovornika sta drug drugega seznanila tudi s trenutnim političnim in gospodarskim stanjem v obeh državah, pri čemer je finski premier izrazil priznanje Sloveniji za dosežen napredek.
