Po Drnovškovi oceni je v takšnih razmerah težko ali skoraj nemogoče priti do končne rešitve vprašanja meje med državama, zato je bil obisk namenjen temu, da se umiri nastali položaj in odpravi možnost pojavljanja incidentov, ki nastajajo predvsem pri ribarjenju. S torkovim dogovorom so bile po njegovem mnenju izčrpane vse politične in diplomatske možnosti. Če hrvaška stran tega dogovora ne bi realizirala, bi to pomenilo, da ne bi vedeli, "kako in o čem bi se lahko sploh še pogovarjali", je še dejal premier. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo hrvaška stran, tudi ribiči, dogovora držala.
Drnovšek je opozoril, da dogovor, ki sta ga dosegla z Račanom, daje ribičem večje možnosti kot dosedanje rešitve, zato bi morali biti tisti ribiči, ki jim je resnično do ribarjenja in imajo le gospodarske interese, zadovoljni z rešitvijo. Jasno pa se bo pokazalo, če imajo kateri od ribičev druge, politične interese, ali jih kdo pri tem spodbuja, je dodal. Ribičem smo ponudili širše območje za ribarjenje, več dovolilnic za upravičence, s tem pa bi morali odpasti pomisleki do SOPS, ki smo jih slišali na eni ali drugi strani, je dejal Drnovšek.
Drnovšek je še izrazil obžalovanje nad dejstvom, da parafiranega sporazuma o meji ni moč potrditi v hrvaškem saboru, o čemer ga je že pretekli teden v pismu obvestil Račan. Obžalovanje je izrazil tudi v Zagrebu, saj Drnovšek meni, da sta državi pri vprašanju meje prišli daleč, praktično sta ga rešili. Bilo bi bolje, da bi to sami končali, brez pomoči tretjega, je dodal. "Kar se tiče Slovenije, te pomoči ne rabimo. Sposobni smo realizirati, tudi v parlamentu, tako dvostranski dogovor kot dogovor o arbitraži. Večje vprašanje je, o kateri varianti se lahko med sabo dogovorijo hrvaške stranke," je dejal Drnovšek.
NEK čaka na ratifikacijo
Glede ostalih vprašanj s Hrvaško - Nuklearne elektrarne Krško in varčevalcev zagrebške podružnice nekdanje Ljubljanske banke - je Drnovšek dejal, da glede sporazuma o NEK trenutno čakamo na postopek ratifikacije v slovenskem parlamentu, ki je ustavljen zaradi pobude za presojo ustavnosti. Ob tem pa ostaja možnost za nadaljevanje pogovorov o odkupu hrvaškega dela NEK, o čemer sta tudi v Zagrebu govorila z Račanom. Pri tem pa je najprej potrebna celotna finančna pozicija nuklearke, ki bi bila podlaga za postavljanje morebitne cene za nakup, je opozoril.
Vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke
Glede deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB pa se vprašanje rešuje v okviru sukcesijskih pogajanj, k čemur sta se zavezali obe državi, je poudaril Drnovšek. Tudi če bi o tem vprašanju govorili dvostransko, npr. s Hrvaško, bi lahko govorili le v okviru nasledstva. Drnovšek je ob tem še zanikal nekatere trditve, da bi morala Slovenija odplačati te vloge, za katere je jamčila nekdanja federacija. "Presenečajo me nekatere izjave, ki delujejo v nasprotni smeri in delujejo neposredno proti interesom Slovenije," je še dejal.
