Jelinčič (SNS) je namreč predsednika vlade opozoril na krivice, ki naj bi se dogajale najemnikom denacionaliziranih stanovanj. Ministrstvo za okolje in prostor pa po njegovem prepričanju "zahrbtno" pripravlja nov stanovanjski zakon, ki bo za najemnike pomenil pravi pekel ter 4000 družin spremenil v brezdomce.
Po besedah vodje poslanske skupine nacionalne stranke je takšen način metanja najemnikov iz denacionaliziranih stanovanj primerljiv s Hitlerjevim izganjanjem Židov. "Kam nameravate naseliti teh 4000 družin, medtem ko zase pripravljate nov zakon o Triglavskem narodnem parku, da si boste lahko zgradili vilo ob Bohinjskem jezeru," je premiera med drugim spraševal Jelinčič.
Premier Drnovšek je opozicijskemu poslancu odvrnil, da sta bila tako zakon o denacionalizaciji kot tudi stanovanjski zakon sprejeta že leta 1991, torej še pred začetkom delovanja katerekoli vlade, ki jo je sam vodil. Državni zbor je skušal zakon večkrat izboljšati in spremeniti, vendar je ustavno sodišče takšne pobude razveljavilo in celo ugotovilo, da se sprejetega zakona ne da spreminjati. Po Drnovškovih besedah je pritisk tistih stanovalcev, ki so tedaj "izpadli" iz igre, upravičen, zato vlada išče dolgoročne rešitve. Med njimi je tudi nov stanovanjski zakon, ki ga pripravljajo na ministrstvu za okolje.
Drnovšek je zanikal tudi Jelinčičeve očitke glede lastnega stanovanja. "Moje stanovanje ni bilo nikoli protokolarno, še manj pa luksuzno. Sam sem eden tistih udeležencev tranzicije, ki se v tem obdobju niso nič obogatili. Edino, kar sem dobil, je slabše zdravje," je pojasnil predsednik vlade.
Privatizacija državnega premoženja
Bogomira Vnučca (SNS) je zanimala prodaja državnega premoženja oziroma natančneje privatizacija državnih bank. Ministra za finance Toneta Ropa je tako povprašal, ali so morda pri odločitvi za model, po katerem naj bi celoten delež prodali zgolj enemu ponudniku, prevladali politični interesi pred tržnimi.
Finančni minister je takšne namige pričakovano odločno zanikal in zagotovil, da so nacionalni interesi, ki vodijo vlado v tem primeru, zagotovo boljše banke, boljši finančni sistem, boljše gospodarstvo in zmanjšanje javnega dolga. Ponudba v primeru Nove Ljubljanske banke (NLB), kot tudi vsi ostali pogoji, so precej bolj ugodni od tistih v primeru Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Če bo prišlo do prodaje NLB, bo to ena daleč najboljših cen.
Nikoli več ne bo mogoče doseči tako dobre cene, je prepričan Rop, ki je poslancu še pojasnil, da bo NLB v vsakem primeru ostala v večinski slovenski lasti do konca leta 2005. Kupnina bo v celoti namenjena izključno za zmanjšanje javnega dolga. Nikakor torej ne gre za politični motiv, javnost pa bo zagotovo natančno seznanjena tako o transakciji in njenih posledicah kot tudi o nadaljnjih korakih vlade na tem področju. Čas bo pokazal, da bomo imeli na podlagi teh potez boljše banke in boljše storitve za vse slovenske državljane, je še poudaril minister Rop.
Profesionalizacija slovenske vojske
Janez Janša (SDS) in Marko Diaci (SMS) sta premieru zastavila vprašanja v zvezi s profesionalizacijo slovenske vojske in vstopom v zvezo Nato. Janšo skrbi besednjak in simbolika v zaostreni protinatovski kampanji. Premier se strinja, da je vzdušje v zvezi z vključevanjem v Nato sorazmerno slabo in ga prav tako skrbi padanje javne podpore. Diacija pa je zanimalo, ali se premier bolj nagiba k čimprejšnji odpravi obvezne vojaške dolžnosti in prehoda na profesionalizacijo vojske ali pa zagovarja počasnejše spremembe. Drnovšek se, kot je pojasnil, zavzema za sorazmerno hiter prehod na profesionalizacijo, pa tudi predlog zakona, ki naj bi ga vlada v kratkem vložila v DZ, gre v tej smeri.
Vlada si po besedah Drnovška prizadeva po svojih močeh dvigniti javno podporo, predstaviti argumente za članstvo, v naslednjih mesecih pa nameravajo intenzivirati dejavnosti v tej smeri.
Sredi leta 2004 naj bi, tako Drnovšek, dokončno opustili naborniški sistem in ob kombiniranju z obvezno rezervo prešli na poklicno vojsko. Premier je spomnil, da obstaja precejšnje soglasje, da je za Slovenijo primerno, da preidemo na profesionalizacijo, različna mnenja pa so glede tempa. Vlada je sicer preučevala različne variante in se posvetovala pri tistih, ki že imajo izkušnje s tem procesom, pri čemer je ugotovila, da gre za trend v številnih državah in da so izkušnje pozitivne. Vprašanje, ali bomo dobili dovolj prostovoljcev, pa je povezano z atraktivnostjo in predstavo o tem poklicu. Z aktivnostjo vlade in drugih institucij pa bi lahko povečali zanimanje za ta poklic.
