Slovenija

Drnovšek odpovedal predavanje

New York, 11. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenski premier Janez Drnovšek v ponedeljek, 13. maja, ne bo predaval na univerzi Harvard in se srečal z rektorjem Johnom Silberjem. Po neuradnih podatkih naj bi iz letovišča Wheatleigh blizu kraja Lennox v zvezni državi Massachusetts, odšel naravnost v Washington, kjer naj bi v torek nadaljeval z obveznostmi.

Tiskovna predstavnica Janeza Drnovška, Valentina Flander, je sporočila, da so slovenskega premiera, ki se mudi na obisku v ZDA, v petek pregledali na eni izmed klinik na Manhattanu, nedaleč od hotela Waldorf Astoria, pri čemer so zdravniki ugotovili preutrujenost in dehidracijo. Tako je v petek odpovedal predavanje na kolumbijski univerzi v New Yorku in srečanje z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. Po besedah Flandrove je postalo premieru zjutraj slabo in hotelski zdravnik mu je priporočil počitek.

Po zagotovilih premierjevega kabineta bo Janez Drnovšek že v ponedeljek nared
Po zagotovilih premierjevega kabineta bo Janez Drnovšek že v ponedeljek nared FOTO: Reuters

Diagnozo hotelskega zdravnika so po besedah Flandrove potrdili tudi na neimenovani kliniki in prav tako priporočili počitek. Flandrova je še sporočila, da se je predsednik vlade v petek zvečer že počutil bolje in da program obiska v ZDA ostaja nespremenjen. Premier bo soboto in nedeljo izkoristil za počitek, v ponedeljek pa bo imel na univerzi Harvard predavanje in srečanje z rektorjem Johnom Silberjem.

V torek bo nadaljeval obisk v Washingtonu, kjer se bo pogovarjal s senatorji in kongresniki, na njegov 52. rojstni dan, 17. maja, pa ga bo v Beli hiši sprejel predsednik George Bush. Drnovšku naj bi se v Washingtonu pridružil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Petrič predaval namesto Drnovška

Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Ernest Petrič je v petek namesto premiera Janeza Drnovška predaval na kolumbijski univerzi v New Yorku o preteklih, sedanjih in prihodnjih odnosih med Slovenijo in ZDA. Predavanje bi moral opraviti premier Drnovšek, vendar je udeležbo zaradi slabega počutja odpovedal. Petrič je pojasnil, da je premier preutrujen zaradi napornega programa na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Petrič je predstavil zgodovino ameriško-slovenskih odnosov, od osamosvajanja naprej, in med drugim poudaril, da so se Slovenci in Američani med drugo svetovno vojno borili za isti cilj, to je svobodno in združeno Evropo. Petrič je dejal, da so odnosi med državama dobri, vendar pa bi si oboji želeli večjega gospodarskega sodelovanja.

Veleposlaniku Petriču so udeleženci namenili kar nekaj neprijetnih vprašanj
Veleposlaniku Petriču so udeleženci namenili kar nekaj neprijetnih vprašanj FOTO:

Po govoru je odgovarjal na vprašanja navzočih, med katerimi so bili študenti univerze in profesorji. Med vprašanji je bilo tudi nekaj takih, ki niso bila povezana s temo predavanja, na primer, ali namerava Slovenija vrniti lastnino dedičem srbske kraljevske družine Karadžordžević, vključno s protokolarnimi objekti na Brdu pri Kranju. Petrič je odgovoril, da tega še nihče ni uradno zahteval, sicer pa gre za poseben primer, ki ga bo treba posebej obravnavati.

Na vprašanje o odnosu Slovenije do prebivalcev nekdanje Jugoslavije, ki so se po balkanskih vojnah znašli na njenem ozemlju, je Petrič zagotovil, da je odnos zelo dober in da so vsi ti ljudje zadovoljni, da lahko živijo v Sloveniji. Vprašanja o aferi v zvezi z nakupom vladnega letala Petrič ni želel komentirati. Američane je tudi zanimalo, zakaj je v Sloveniji tako majhna javnomnenjska podpora za vključitev v zvezo NATO in Petrič je pojasnil, da po eni strani zaradi razočaranja, ker Slovenija ni bila sprejeta v prvem krogu. Slovenci pa so po Petričevih besedah racionalni ljudje, ki hočejo razumeti, zakaj naj bi postali del zveze NATO.

Generalni konzul Andrej Podvršič je po predavanju, skupaj s Petričem in izvršnim direktorjem Inštituta za evropske študije na Columbiji Johnom Micgielom, svečano odkril Prešernovo plastiko, na kateri je slika največjega slovenskega pesnika in sedma kitica Zdravljice. Plastika Mirsada Begića je bila predana univerzi, ki je postala četrta tovrstna ustanova v svetu s Prešernovo plastiko tega umetnika. Podvršič je ob tej priložnosti spomnil na profesorja Rada Lenčka, ki je na Columbiji vrsto let vodil Oddelek za slavistične študije, in za prispevek k prepoznavnosti Slovenije lani prejel slovensko državno odlikovanje.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3