Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes pisal ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu v zvezi z dogodki ob nedavnih terorističnih napadih v ZDA. Drnovšek je v pismu seznanil predsednika ZDA z ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela na področju zagotavljanja varnosti v nastalih razmerah. Obenem je izrazil trdno privrženost Slovenije mednarodni protiteroristični koaliciji in njeno pripravljenost, da se vključi vanjo tudi z ustreznimi oblikami sodelovanja, če bo to potrebno.
V pismu je premier Drnovšek tudi zapisal, da teroristična dejanja v ZDA predstavljajo ne le brutalni napad na ZDA, temveč tudi boleč udarec za celotno mednarodno skupnost. Po drugi strani pa so ti napadi utrdili odločenost mednarodne skupnosti upreti se grozotam terorizma in ubraniti vrednote demokracije in strpnosti, ki so nam vsem skupne, je še zapisal slovenski premier v pismu, ki ga je danes objavil na svoji spletni strani.
Premier Drnovšek je v pismu ameriškemu predsedniku Bushu torej med drugim izrazil tudi trdno pripadnost Slovenije mednarodni protiteroristični koaliciji in njeno pripravljenost, da v njej tudi sodeluje. Doma pa se pojavljajo dileme o tem, kakšna je pravna narava te vladne odločitve in zakaj tega sklepa ni sprejel državni zbor.
Pisca ustave in nekdanja ustavna sodnika Tone Jerovšek in Peter Jambrek menita, da bi moral pridružitev Slovenije protiteroristični koaliciji dovoliti državni zbor s posebnim zakonom. Jerovšek je prepričan, da je za uporabo našega prostora, policijskih in oboroženih sil oziroma drugih oblik odstopanja suverenega teroritorija za potrebe napada na tujo državo, potreben ustrezni akt državnega zbora. Podobnega mnenja je nekdanji predsednik parlamenta France Bučar, ki je skeptičen do sodelovanja v zahodnih vojaških integracijah. Bučar meni, da je, če gre za nove obveznosti države, potreben poseben zakon, ki ga mora sprejeti državni zbor.
Ustavno sodišče je v podobnem primeru julija 1999, ko je ocenjevalo odločitve vlade, da Natu dovoli prelete vojaških letal za akcijo na Kosovu, v obrazložitvi zapisalo podobno. Sklep vlade o tem bi moral biti sprejet v obliki zakona v državnem zboru. Jambrek je povedal, da se je ustavno sodišče takrat sklicevalo na določbo 124. člena ustave, ki pravi, da državni zbor odloča o vrsti, obsegu in organizaciji obrambe z zakonom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino.
Jerovšek poudarja, da trenutno nismo z ustreznimi mednarodnimi pogodbami vključeni v nobeno integracijo, ki bi opravičevala in zavezovala k izpolnjevanju obveznosti v takšnih in podobnih situacijah ter bi vladi dajala pooblastila za ustrezno ukrepanje. To je mogoče samo preko Združenih narodov, kjer pa bi seveda, če bi ZN sprejeli ustrezne odločitve, kot pravi Jerovšek, morali sodelovati kot članica z izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti.
Seveda ima vstop v protiteroristično koalicijo tudi politične implikacije. Bučar pravi, da bi bilo bolje, če bi ostali zunaj. Gre namreč za izjemno pomembno politično vprašanje, za katero bi, po Bučarjevem mnenju, vlada morala dobiti soglasje političnih strank v državnem zboru. Vlada bi sicer lahko sprejemala posamezne ukrepe, vendar samo v primeru, če ocenjuje, da teroristični napad na ZDA pomeni tudi ogrožanje notranje varnosti.