Zasut z obilico dela je zakon spregledal
Drnovšek je pojasnil, da je zakon podpisal, ker je ugotovil, da so bile "izčrpane vse druge možnosti". Kot je dejal, je večina pravnih strokovnjakov ocenila, da "ni možnosti, da bi pred razglasitvijo zakona in njegovo objavo v uradnem listu na ustavnem sodišču vložil pobudo za presojo zakonitosti in ustavnosti zakona". Zato je Drnovšek na današnji novinarski konferenci predlagal, naj pobudo za presojo zakonitosti in ustavnosti zakona vloži varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Na vprašanje, zakaj na spornost novele zakona o azilu ni opozoril med zakonodajnim postopkom, je Drnovšek priznal, da je med zakonodajnim postopkom "zaradi obilice drugih stvari, s katerimi se ukvarja, to očitno spregledal".
Kot je znano, je predsednik republike pred dnevi v nekaterih slovenskih medijih izrazil razmišljanje, da novele zakona o azilu ne bo podpisal, češ da gre država z zakonom "korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih, saj bi se znižale pravice tistih, ki prosijo za azil".
Janša: Drnovšek nima možnosti veta
"Predsednik republike po ustavi nima zakonodajnega veta, zakon je dolžan podpisati v osmih dneh, če bi ravnal drugače, bi ravnal neustavno," je povedal premier Janez Janša. Na novelo zakona o azilu je po Janševih besedah treba pogledati v 'kontekstu širših okoliščin'. "Potem ko bo Slovenija vstopila v schengenski sporazum, bo na področju azilne politike soodgovorna tudi za stanje v Evropi, ne le v Sloveniji," je opozoril premier.
Nevladne organizacije pozdravljajo Drnovška
Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito pravic prosilcev za azil in beguncev, pozdravljajo prizadevanja predsednika Drnovška za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic prosilcev za azil in beguncev. Menijo, da novela zakona o azilu ni v skladu z ustavo, zato so prepričani, da ne bo zdržala presoje ustavnosti. "Upamo, da bodo tudi vaša javno izražena stališča glede novele zakona o azilu prispevala k iskanju zakonskih rešitev," so zapisali v pismu predsedniku.
Predsednik DZ: Drnovšek je po ustavi dolžan podpisati
Do ponedeljka zvečer predsednik republike predsednika državnega zbora
še ni uradno obvestil, da ne bo razglasil nedavno sprejete novele
zakona o azilu. "Ustava ne daje predsedniku republike v zvezi z razglasitvijo zakona nobenih dodatnih pooblastil. Gre za njegovo ustavno dolžnost," je stališče predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija.
Predsednik državnega zbora v skladu z ustavo in parlamentarnim
poslovnikom predsedniku republike osmi dan po sprejetju zakona pošlje
zakon v podpis, razen v primeru, če je v sedmih dneh po sprejemu zakona
državni svet izglasoval odložilni veto ali če je v tem roku bila
vložena zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ali
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis takega referenduma.
Prva možnost - ustavna obtožba proti Drnovšku
Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je na današnji novinarski konferenci spregovoril tudi o nekaterih hipotetičnih možnostih v primeru, če bi predsednik republike uresničil napovedi in ne bi podpisal ukaza o razglasitvi pred osmimi dnevi v državnem zboru sprejete novele zakona o azilu.
Predsednik ustavnega sodišča vidi dve možnosti, ko bi ustavno sodišče ob takšnem hipotetičnem razpletu dogodkov moralo odločati. "Če predsednik države ne bi razglasil novele zakona o azilu, bi lahko državni zbor zaradi kršitve ustave ali hujših kršitev zakona zoper predsednika republike na ustavnem sodišču vložil ustavno obtožbo." Skrajna posledica je lahko razrešitev predsednika države, za se kar mora izreči šest ustavnih sodnic in sodnikov oziroma dvotretjinska večina glasov vseh sodnikov.
Druga možnost - ustavni spor med Drnovškom in Cukjatijem
Druga možnost, ko bi ustavno sodišče odločalo, je morebiten spor o pristojnosti med državnim zborom in predsednikom republike. V javnosti se je namreč omenjala možnost, da bi predsednik državnega zbora, ki ob zadržanosti predsednika države ali v drugih primerih lahko začasno opravlja funkcijo predsednika republike, namesto predsednika države podpisal ukaz o razglasitvi zakona. "V tem primeru bi lahko prišlo do spora o pristojnosti, če bi predsednik republike menil, da bi se s tem poseglo v njegovo ustavno pristojnost in sprožil spor pred ustavnim sodiščem," je omenil Čebulj.
