"Zahvalil bi se vsem evropskim sogovornikom za njihovo vero v Slovenijo, v Evropo. Vesel sem, da sem danes priča tudi pristopu devetih drugih držav in zgodovinskemu nastanku Evrope 25 držav. Že v pristopnem procesu smo vzpostavili zelo kvalitetne medsebojne odnose in prepričan sem, da je to dober temelj za skupno prihodnost. Želim si, da bi nam kmalu lahko sledile tudi druge države vzhodne in jugovzhodne Evrope. Če sprejemamo evropske vrednote, to pomeni, da jih ne moremo obdržati le zase," je dejal Drnovšek.
Kot je v govoru poudaril Drnovšek, ki vodi slovensko delegacijo v Atenah, je Evropa v svoji zgodovini doživela že skorajda vse. "In vedno se je končalo in začelo z vojnami. Strahotna izkušnja 20. stoletja z velikim opustošenjem in uničevanjem v dveh svetovnih vojnah je pustila nezmotljivo sporočilo: poskusite končno živeti v miru, blaginji, spoštovanju drug drugega. Upoštevajte ne le svoje lastne interese, pač pa tudi interese drugih," je dejal.
Drnovšek se je zavzel tudi za tesno sodelovanje v Evropi: "Ne glede na to, v kateri državi živite, ste ljudje z enakimi potrebami, željami, cilji. Sodelujte. Demokracija, svoboda, enakopravnost ljudi in narodov, spoštovanje razlik in manjšin, strpnost in dogovarjanje so temelji, na katerih nastaja projekt združene Evrope," je pristavil.
Po besedah Drnovška gre projekt združene Evrope kljub oviram, ki se občasno pojavljajo na poti, naprej. "Pot ni lahka. Včasih se kaj zatakne, pa gre spet naprej. Tu in tam se obudi kak refleks preteklosti, kakšna nestrpnost. Vendar projekta nič ne more zaustaviti. Kdo bi si upal prevzeti odgovornost in obrniti pot nazaj v čas, ko je zmagoval argument moči in ne moč argumentov? Včasih dnevna pragmatičnost in konflikt interesov povzroči, da vidimo samo drevesa in ne gozda. Vendar ne za dolgo. Projekt združene Evrope gre naprej. Pomemben je za nas Evropejce in za celo človeštvo," je poudaril Drnovšek.
Ob tem je izrazil prepričanje, da Evropa lahko postane model tvornega in trdnega sodelovanja med narodi. "Ne samo mir, pač pa tudi uspešno in uravnoteženo gospodarstvo, družbena pravičnost, pravna država, človekove pravice so razpoznavni znaki evropske zgradbe. Tudi spoštovanje narave, ohranjanje zemlje, zraka in voda so postali temeljni skupni cilji in lahko rečem tudi vrednote evropskega sožitja. Odgovornost ne le za sedanjost, pač pa tudi za prihodnost".
Kot je še dejal predsednik države, ti cilji in vrednote postajajo temelji skupne evropske identitete. Ta po njegovih besedah ne bo nikoli izničila nacionalnih identitet, temveč bo temeljila na njih: različni jeziki, kulture bodo njen sestavni del. "Življenje z razlikami, tudi rasnimi in verskimi, mora biti njena kvaliteta in ne težava. Iskanje ravnotežja in potrpežljivost sta orodji s katerimi gradimo Evropo. Tudi solidarnost je pomembna," je menil.
Slovenija je - tako Drnovšek - ponosna, da se lahko pridruži takšnemu projektu. "Ne dolgo nazaj smo doživeli grozovit razpad večnacionalne države z različnimi religijami in tradicijami, ki ni bila zmožna najti ravnotežja in skupnega življenja v demokraciji in enakopravnosti. Razpad Jugoslavije je bil še en opomin, da evropske vrednote niso le abstraktna vizija, pač pa pogoj za preživetje. Takšne vrednote je Slovenija že dolgo zagovarjala in si od samostojnosti naprej želela sodelovati v skupnem evropskem projektu. Pripravljeni smo prevzeti svoj del odgovornosti za njegovo nadaljnje uresničevanje," je v nagovoru še dejal predsednik Drnovšek.
