Presenečenje je bilo popolno, lahko bi rekli, da gre za "ime iz rokava", saj Florjane Bohl do zdaj ni resno jemala niti ena od političnih strank. LDS je želela mandat dosedanjemu predsedniku podaljšati, a podpore ostalih strank Antončič ni dobil. Razlog naj bi bila anemičnost računskega sodišča pod dosedanjim vodstvom. Za Silvo Jamnik z računskega sodišča so lobirali tako v DeSUSu, kot tudi v ZLSD in SLS, Tomaž Vesel iz državne revizijske komisije pa je bil najbolj po godu SNS in SMS. NSi si je na čelu računskega sodišča želela Romano Logar, nekdanjo direktorico SDK, le v SDS javno niso podprli nobenega imena.
Florjana Bohl zadnja pol leta dela na računskem sodišču kot svetovalka prve namestnice predsednika, za njo je 10 let revizorke službe. Ali bi bila Bohlova primerna kandidatka za mesto prvega državnega revizorja, čaka jo kar devetletni mandat, v strankah danes še ne vedo, od Drnovška pa pričakujejo utemeljeno obrazložitev.
Bohlova: Delo računskega sodišča usmerjeno na pet področij
V viziji delovanja računskega sodišča je Bohlova navedla, da naj bi bilo delovanje računskega sodišča v okviru zakonskih in poslovniških določb usmerjeno na pet področij. Tako naj bi računsko sodišče v času njenega vodenja delo usmerilo v nadzor nad pravilno in smotrno uporabo proračunskih in javnih sredstev, v čim krajšem času naj bi sprejeli metodologijo in priročnik za delo, revizija pravilnosti poslovanja pa naj bi postala rutina revizijskih ekip. Prav tako pa bi moralo po njenem mnenju računsko sodišče spodbujati ministrstva in občine k analiziranju poslovnih izidov javnih podjetij, za katera so pristojni.
Bohlova se zavzema tudi za izobraževanje zaposlenih ter uporabnikov proračunskih in javnih sredstev, zato naj bi računsko sodišče postalo aktivni udeleženec izobraževanja uporabnikov proračunskih in javnih sredstev. Računsko sodišče naj bi sodelovalo tudi pri obravnavanju predpisov s področja javnih financ ter sprejemalo in objavljalo stališča, ki to področje zadevajo. Bohlova tudi meni, da mora biti računsko sodišče generator razvoja računovodske stroke na področju javnih financ. Zato je potrebna večja javnost dela računskega sodišča, v okviru tega pa sprejemanje in objavljanje strokovnih stališč.
