Predsednik republike Janez Drnovšek, potem ko je v minulih dneh opravili posvetovanja z vodji poslanskih skupin, sicer po današnjih pogovorih z Janezom Janšo ni želel dajati izjav za javnost. Janez Janša si je za svojo mandatarsko kandidaturo že zagotovil podporo parlamentarne večine.
"Po neformalnih pogovorih s predsedniki parlamentarnih strank menim, da je glasov podpore za izvolitev predsednika vlade dovolj. V prihodnjih dneh bom pogovore še nadaljeval, tudi z združeno listo in liberalno demokracijo. Predsednikoma obeh strank sem danes že poslal vabila. V tem času pa bi želeli še uskladiti nekatere manjše spremembe zakona o vladi in drugih spremljajočih zakonov, tako da bi lahko po rokih, ki bodo potekli v primeru potrditve v državnem zboru, predlagal vlado, ki bo koherentna, ki bo imela učinkovita ministrstva in ki se jim ne bo treba že na začetku ukvarjati z reorganizacijskimi vprašanji," je predlog za mandatarja prihodnje vlade komentiral Janez Janša.
Kot določa poslovnik državnega zbora, se volitve predsednika vlade opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Državni zbor mora torej o Janševi kandidaturi odločiti najpozneje prihodnjo sredo. Poslanke in poslanci o predsedniku vlade odločajo na tajnem glasovanju, za izvolitev pa ga mora podpreti najmanj 46 poslank in poslancev.
Pahor podpira Janšo kot mandatarja
Predsednik ZLSD Borut Pahor meni, da bi morali poslanci združene liste podpreti kandidata za predsednika vlade Janeza Janšo, na četrtkovi seji predsedstva ZLSD pa se bo zavzel tudi za začetek pogajanj za vstop ZLSD v desnosredinsko koalicijo.
Pahor je pojasnil, da podpora mandatarju zaradi dvostopenjskega oblikovanja slovenske vlade še ne pomeni, da bo stranka tudi vstopila v koalicijo oziroma podprla Janševe kandidate za ministre. Poleg tega bi ZLSD s podporo Janši kot predsedniku vlade pokazala, da razume in spoštuje voljo ljudi, ki so se na volitvah odločili za spremembe, ZLSD pa bi tako pripomogla tudi k čim prejšnjemu oblikovanju vlade.
Za vstop svoje stranke v vlado Pahor vidi več možnosti kot po volitvah pred enim mesecem in sodelovanja v koaliciji z SDS ne izključuje. "Samo ob enem pogoju: izjemno strpnem, izjemno potrpežljivem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. In to morata oceniti oba, predsednik Janša in koalicijske stranke," pravi Pahor.
Janša ima podporo NSi, SLS in DeSUS
SDS je po oktobrskih volitvah z 29 poslanci najmočnejša stranka v državnem zboru. Janši kot novemu premieru sta doslej podporo napovedali tudi NSi (devet poslancev) in SLS (sedem poslancev) ter DeSUS, ki ima štiri poslance. T.i. koalicija 3+1 ima tako v parlamentu absolutno večino 49 od 90 poslancev.
V LDS (23 poslancev) in SNS (šest poslancev) se nagibajo k opozicijski vlogi v državnem zboru, vendar bo njihova končna odločitev padla po pogovorih z Janšo v prihodnjih dneh. Takšno "taktiko" bosta, kot sta povedala po pogovoru z Drnovškom, ubrala tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli. V ZLSD (deset poslancev) pa bo ključna odločitev sprejeta po četrtkovi seji predsedstva, ki bo odločalo, ali in pod kakšnimi pogoji začeti koalicijske pogovore s slovenskimi demokrati ter ali podpreti Janšo kot novega premiera.
Biografija Janeza Janše
Janez Janša, rojen 17. septembra 1958 v Ljubljani, je diplomirani obramboslovec. V 80-ih letih je bil član ZSMS, pisal kritične članke o stanju tedanje družbe za Mladino in Časopis za kritiko znanosti ter postal politični disident. Maja 1988 ga je aretirala Služba državne varnosti, čemur je sledil t.i. proces proti četverici. Januarja 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (SDZ), bil izvoljen najprej za njenega podpredsednika, nato pa za predsednika sveta stranke. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je bil aprila 1990 na listi SDZ izvoljen za poslanca.
Maja 1990 je postal minister za obrambo v prvi demokratično izvoljeni vladi. Pod njegovim vodstvom je nastal takšen obrambni sistem, ki je junija 1991 omogočil, da se je Slovenija obranila pred agresijo jugoslovanske armade in razglasila neodvisnost. Na mestu obrambnega ministra je Janša ostal do marca 1994, ko je bil razrešen zaradi afere Depala vas. Janša se je Socialdemokratski stranki Slovenije pridružil leta 1992, maja 1993 je bil izvoljen za njenega predsednika in jo vodi še danes (leta 2003 se je stranka preimenovala v Slovensko demokratsko stranko). Leta 1996 je bil ponovno izvoljen za poslanca DZ, zatem pa še leta 2000.
