Janez Drnovšek je dejal, da je bil njegov namen dati zagon reševanju tega vprašanja, kar je v interesu tako Srbije in Črne gore kot Kosova. Dodal je še, da če se z njegovim predlogom nihče ne strinja, potem zagotovo ni slab.
Poudaril je, da kljub nekaterim odklonilnim reakcijam na njegov predlog ta pomeni povsem legitimen prispevek Slovenije k reševanju tega problema. Drnovšek je tudi dejal, da gre za predlog, ki ga ni predhodno usklajeval z nobeno mednarodno ustanovo, tudi Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ne. Kot je pojasnil, se s problemom Kosova ukvarja že od leta 1989, pri čemer je menil, da je svoj prispevek k njegovemu reševanju podal v najbolj primernem trenutku.
V Ljubljani le neformalna pogajanja
V zvezi s pogajanji o prihodnosti Kosova, ki naj bi potekala v Ljubljani, je Drnovšek dejal, da je imel za Ljubljano v mislih le neformalna pogajanja, katerih namen naj bi bil vzpostaviti komunikacijo in medsebojno zaupanje. Po nekaterih informacijah naj bi formalna pogajanja sicer potekala na Dunaju.
Odziv Beograda neprimeren
Predsednik LDS Jelko Kacin je v odzivu na Drnovškov predlog dejal, da sam predlaga reševanje kosovskega vprašanja skozi makedonsko prizmo. Makedonska večina bo morala v procesu približevanja EU sprejeti določene zaveze glede pravic albanske in drugih manjšin, takšen model pa je treba uveljaviti tudi na Kosovu glede odnosov med albansko večino in srbsko manjšino. "Če bomo v praksi uveljavljali pot integriranja v EU za Makedonijo, bomo hkrati s tem ustvarili tudi model bodoče samostojne kosovske države, ki bo samostojna, če bo in ko bo izpolnila te kriterije," je dejal Kacin.
Janša: Nesporazum že zglajen
O Drnovškovem predlogu je premier Janša dejal, da gre za "legitimno pobudo predsednika države, ki pa je neformalna in sodi v krog iskanja rešitev za končni status Kosova", zato se mu zdi odziv SČG nanjo nekoliko pretiran. Kot je poudaril Janša, te pobude formalno ni dala slovenska država, ne vlada ne odbor DZ za zunanjo politiko pa je nista obravnavala.
Janša je tudi prepričan, da ni prišlo do poslabšanja odnosov med Beogradom in Ljubljano. "Mislim, da je bil ta nesporazum v veliki meri zglajen že v četrtek po intervenciji slovenskega zunanjega ministrstva," je dodal Janša.
Vajgl umirja razmere v SČG in Kosovu
Po zapletih in nezadovoljstvu, ki jih je sprožila Drnovškova izjava o samostojnem statusu Kosova kot realni možnosti, je Drnovškov svetovalec Ivo Vajgl v Beogradu poskušal nekoliko umiriti razmere.
Kot je poudaril Vajgl, je bila srbska stran tudi glede samostojnosti Kosova "trda in nepopustljiva z znanimi argumenti". "Verjetno nisem nikogar prepričal o tem, da njegov argument ni pravi. Ljudi sem prepričeval, da se morajo pogajati," je poudaril.
"Pogajanja pa pomenijo biti pripravljen na kompromis in biti pripravljen, da kompromis braniš, ne pa da ga že na začetku napadaš," je poudaril Vajgl. Pri tem je dodal, da je srbska stran zlasti občutljiva na vprašanje statusa Kosova in se zaenkrat odziva zelo odbojno. Na pogovorih je predstavil tudi predlog, da bi Slovenija gostila srečanje o Kosovu, vendar po Vajglovih besedah "atmosfera v tem trenutku najbrž ni taka".
Srbski strani je predstavil uradni Drnovškov načrt za reševanje kosovskega vprašanja in pojasnil motive zanj. Kot je poudaril, je namen načrta pospešiti pogajanja o Kosovu, ki se bodo začela po seji Varnostnega sveta ZN 24. oktobra.
Na pogovorih je predstavil slovensko stališče, da mora biti kompromis takšen, da ga bodo sprejele vse pogajalske strani, da bo reševal problem in dal neka trajna načela. Vajgl pa je tudi poudaril, da ima Slovenija morda "bolj kot katerakoli druga država, zlasti pa med članicami EU, interes, da SČG in regija postanejo člani EU v prihodnje".
Na Kosovu pokazali zanimanje
Vajgl je danes Drnovškov predlog predstavil tudi kosovski strani. V Prištini so predlog sprejeli z velikim zanimanjem, veliko pozornosti pa je vzbudil tudi v kosovskih medijih. Njegovi sogovorniki so namreč menili, da je načrt dobro izhodišče za začetek pogajanj o končnem statusu Kosova. V imenu predsednika Drnovška je ponovno poudaril, da so pomemben del načrta točke, ki se nanašajo na srbsko manjšino na Kosovu, njene zgodovinske in verske objekte ter njihovo enakopravnost na politični in lokalni ravni ter na ravni parlamenta in vlade.
Sogovornikom je Vajgl tudi povedal, da je Drnovškov načrt posebej motiviran z željo Slovenije, da se celotno območje Zahodnega Balkana vključi v evroatlantske integracije. Slovenski predsednik po njegovih besedah meni, da status quo na Kosovu v razmerah, ko se v Evropi zmanjšuje zanimanje in podpora za nadaljnjo širitev EU, pomeni resno oviro za vključevanje v evropske integracije ne samo SČG, ampak celotnega območja.
Kosovski Srbi: Negovanje separatističnih odnosov
V Srbiji in Črni gori se nadaljujejo negativni odzivi na izjavo slovenskega predsednika o Kosovu. Politični predstavniki kosovskih Srbov niso presenečeni nad stališčem Drnovška, saj Albanci in Slovenija že od nekdaj negujejo "separatistične odnose".
Predsednik skupnosti Srbskih občin in naselij na Kosovu Marko Jakšić je dejal, da zanj Drnovškov predlog ne pomeni presenečenja, saj ga je pripravil človek, ki svojih stališč ni spremenil od 80. let prejšnjega stoletja. Drnovšek je še vedno prepričan, da pomenijo Srbi potencialno nevarnost, zato bi "podprl odcepitev katerekoli manjšine v Srbiji, ne samo Albancev, s katerim on osebno in Slovenija negujejo separatistične odnose," je dejal.
Minister SČG za človekove pravice in pravice manjšin Rasim Ljajić pa je novinarjem dejal, "da je neprimerno, da je Drnovšek na tak način napovedal obisk suverene in neodvisne države, da je pod vprašaj postavil njeno ozemeljsko celovitost ter vnaprej prejudiciral politično rešitev za prihodnji status Kosova."
Kosumi: Drnovšek nudi manj
Kosovska vlada pozdravlja predlog slovenskega predsednika Janeza Drnovška za reševanje vprašanja statusa Kosova, vendar poudarja, da je to "manj od tega, kar so naše zahteve", je danes izjavil Avni Arifi, prvi svetovalec kosovskega premiera Bajrama Kosumija. Kot je dodal, se je kosovska vlada "jasno opredelila in se zavzema za polno neodvisnost Kosova". Arifi pravi, da gre pri Drnovškovem predlogu za pogojno neodvisnost Kosova, kar pa po njegovih besedah "ni naša zahteva". Ob tem je sicer dodal, da pozdravljajo pobudo Drnovška in cenijo zavzemanje Slovenije za reševanje statusa Kosova.
