Slovenski predsednik Janez Drnovšek se v La Pazu udeležuje uradnih slovesnosti ob zaprisegi novoizvoljenega predsednika Bolivije, Eva Moralesa. Takoj nato pa bo, kot se je izvedelo iz njegovega kabineta, odpotoval proti New Yorku, kjer ima v načrtu nove aktivnost v zvezi s svojo humanitarno-politično pobudo za Darfur. Med drugim bo gostoval na televiziji CNN.
V ponedeljek popoldne se bo predsednik vrnil v domovino. Obisk Bolivije, kjer naj bi ostal še nekaj dni, je skrajšal zaradi smrti kosovskega predsednika Ibrahima Rugove. Drnovšek se namreč namerava udeležiti pogrebnih slovesnosti.
Celodnevne slovesnosti
Drnovšek se je zadnji dan obiska v Boliviji skupaj s kolegi iz latinskoameriških držav in drugimi povabljenimi gosti udeležil celodnevnih inavguracijskih slovesnosti, med katerimi je bilo tudi več priložnost tudi za dvostranska srečanja. Med gosti je bilo najmanj deset predsednikov držav, med njimi Hugo Chavez iz Venezuele, Ricardo Lagos iz Čila, Alejandro Toledo iz Peruja, Nestor Kirchner iz Argentine in Luiz Inacio Lula da Silva iz Brazilije. Evropsko unijo zastopa visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, tam so tudi španski kronski princ Felipe ter predstavnika Združenih narodov in Združenih držav Amerike.
Prvi indijanski predsednik
46-letni Morales, nekdanji pastir, trobentač, sindikalni vodja in kongresnik, je del inavguracijskih slovesnosti, potekale so po starodavnih običajih, opravil že v soboto. Zbrani množici je prvi bolivijski predsednik indijanskega rodu dejal, da je prišel čas za spremembo zgodovine ropanja naravnih virov, diskriminacije in poniževanja avtohtonega prebivalstva Latinske Amerike.
Dve tretjini od skupaj 8,5 milijona bolivijskega prebivalstva, ki živi v revščini, meni, da gre za enega najpomembnejših zgodovinskih dogodkov, s katerim se bosta prenehala prevlada vladajočega razreda potomcev evropskih kolonialistov in izkoriščanje.
Belo hišo skrbi
Slovesnost v skrivnostni Tihuanacui, za katero inkovske legende pravijo, da ga je zgradila izumrla rasa velikanov, je bila namenjena indijanski večini, današnja pa bo vsej Boliviji, vključno z vladajočim premožnim razredom, ki skupaj z Belo hišo in Wall Streetom s tesnobo gleda na vzpon levičarskega voditelja v državi, ki premore druge največje zaloge zemeljskega plina v vsej Latinski Ameriki. Ne glede na to pa si večina ljudi v najbolj revni državi Južne Amerike ne more privoščiti niti plinskega štedilnika.
Morales obljublja, da se bo to končalo, in je napovedal nacionalizacijo plinske industrije brez razlastitve, in to tako, da bo na dobičke multinacionalk navil 50-odstotni davek.
Z Washingtonom si je prišel navzkriž tudi zaradi vztrajanja pri pridelovanju koke, ki jo odvisniki v ZDA in po svetu predelano uporabljajo kot mamilo, Indijanci pa v zdravilne in tudi tradicionalne verske namene. Obljublja namreč nadaljevanje boja proti trgovini z mamili, vendar obenem prenehanje politike uničevanja nasadov koke, ki jo financirajo ZDA.
