Slovenija in Češka, ki bosta prihodnje leto predvidoma postali članici Evropske unije, menita, da stalna zavezništva v Uniji niso smiselna, sta poudarila Janez Drnovšek in Vaclav Klaus. Kot je dodal češki predsednik, sam ni zagovornik boja malih držav proti velikim. "Pripravljen sem se povezovati s katerokoli državo, ki bi se borila proti bruseljski birokraciji, centralizmu, izgubi pomena nacionalnih držav in preveliki regulaciji iz Bruslja, naj bo velika ali majhna," je poudaril Klaus.
Po mnenju predsednika Drnovška bi stalna zavezništva razbila smisel EU, saj bi to pomenilo, da bi se nekaj grupacij povezalo med sabo in nato usklajevalo svoja stališča. "Menim, da bomo velikokrat imeli podobna stališča kot male in srednje velike države, vendar ni nujno, da vedno," je poudaril. Pri finančnih vprašanjih bo na primer pomembnejša razlika med tistimi, ki želijo bolj podpirati kmetijstvo, in tistimi, ki ga želijo manj, to pa po njegovih besedah ne bo razdelitev med velike in male države. Tudi vprašanje razvitosti držav bo vplivalo na njihove poglede na posamezna gospodarska vprašanja. "Zavezništva se bodo spreminjala, ne bodo stalna," je dodal Drnovšek. Češki predsednik je glede razprav o prihodnji evropski ustavni pogodbi poudaril, da imata Češka in Slovenija o proceduralnih vprašanjih podobno mnenje. Obe državi tudi sodita v skupino enakomislečih držav. V interesu obeh držav je ustvariti takšno EU, kjer se majhne države ne bodo izgubile, je še poudaril.
Predsednika sta govorila tudi o sodelovanju v zvezi Nato, katere članica bo Slovenija postala leta 2004, Češka pa je to postala leta 1999. Klaus je poudaril, da se veseli slovenskega članstva v zavezništvu, ki ga je Češka vedno podpirala. Drnovšek pa je izrazil pričakovanje, da bosta državi po začetku članstva v EU in Nato tesno sodelovali, usklajevali svoja stališča in pomagali ena drugi.
