Na Drnovškov poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za predsednika računskega sodišča (RS) se je prijavilo šest kandidatov, in sicer pomočnik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) in direktor Centra za finančno upravljanje v NLB (in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance) Milan M. Cvikl, namestnik direktorja Službe vlade RS za evropske zadeve Andrej Engelman, vodja notranje revizijske službe Aerodrom Ljubljana Martin Jakše, vrhovna državna revizorka na RS Silva Jamnik, svetovalec predsednika RS za razvoj in izobraževanje Marjan Podgoršek ter pooblaščenec za informacije javnega značaja Igor Šoltes.
Kot kaže bo izbira prvega človeka računskega sodišča tokrat vendarle lažja, kot je bila v prejšnjem krogu, saj se predstavniki različnih strank strinjajo, da je dobrih kandidatov kar nekaj. Za glavnega favorita, ki naj bi bil po godu tudi največji vladni stranki LDS, tokrat velja Milan Cvikl, ki je trenutno pomočnik uprave Nove ljubljanske banke in direktor Centra za finančno upravljanje. V projekt Sigma menda ni bil vpleten, javnost pa se ga spominja kot državnega sekretarja na finančnem ministrstvu v času Mitje Gasparija.
Tam je bil državni sekretar tudi drugi - zelo resen kandidat za predsednika računskega sodišča Andrej Engelman, ki je sedaj namestnik direktorja Službe za evropske zadeve. Ravno tako veliko možnosti pripisujejo Igorju Šoltesu, ki je nedavno postal pooblaščenec za informacije javnega značaja, pred tem pa je bil direktor Urada za javna naročila. In ravno njegovo nedavno imenovanje naj bi bilo po mnenju poznavalcev ovira za to, da bi ga izvolili za predsednika računskega sodišča.
Silva Jamnik, ki je vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču, je že v prejšnjem krogu iskanja predsednika veljala za favoritko - takrat so jo podpirale Združena lista, SLS in Desus, vendar ji bo tudi tokrat verjetno težko zbrati večinsko podporo poslancev.
SDS je naklonjena nekdanjemu članu Računskega sodišča Martinu Jakšetu, ki pa ga je državni zbor pred več kot petimi leti razrešil. Sporno naj bi bilo, ker je kot član Računskega sodišča svetoval Aerodromu Ljubljana, katerega mali delničar je bil. Jakše je danes sicer zaposlen ravno na ljubljanskem aerodromu.
Največja neznanka pa je Marjan Podgoršek, svetovalec predsednika Računskega sodišča za razvoj in izobraževanje, ki, kot poudarja, nastopa kot neodvisni kandidat. V takšni postavi verjetno nima velikih možnosti.
Koga bo predlagal Drnovšek?
Stališče predsednika države bo znano po pogovorih z vodji poslanskih skupin in pričakovati je, da bo tokrat resnično predlagal kandidata, ki bo užival večinsko podporo.
Danes dopoldan se je Drnovšek ločeno posvetoval z vodjema poslanskih skupin LDS in SDS, Tonetom Anderličem in Francem Cukjatijem, popoldne pa z Zmagom Jelinčičem (SNS) in Janezom Drobničem (NSi). Če so stranke ob prvem iskanju predsednika računskega sodišča, imele vsaka svojega favorita, tokrat menijo, da bi lahko predsednik države predlagal kar nekaj imen.
SDS za predsednika računskega sodišča predlaga vodjo notranje revizijske službe Aerodroma Ljubljana Martina Jakšeta.
Vodja poslanske skupine SDS France Cukjati je dejal, da v SDS menijo, da bo v prihodnjih letih funkcija predsednika sodišča izredno pomembna in se bo morala najpomembnejša revizijska institucija v državi aktivneje spopasti s problemom korupcije.
Jakšeta so zagovarjali zato, ker ima velike izkušnje oziroma pozna sistem tako proračuna kot javnega naročanja. "Zato je po našem mnenju pripravljen poseči s tega delovnega mesta, ki se nam zdi zelo pomemben," je povedal.
Jakše je že delal na računskem sodišču, vendar tudi v slovenski demokratski stranki pravijo, da njihova odločitev ni dokončna in da so pripravljeni podpreti tudi kakšnega drugega kandidata.
Najbolj kritična je Nova Slovenija. Janez Drobnič je povedal, da izrecno ne podpirajo nobenega kandidata. "Dva izmed kandidatov, kot sta Cvikl in Engelman, sta že opravljala funkcijo na finančnem ministrstvu in sta imela priložnost, da bi tudi javne finance uredila, pa jima to ni uspelo," je bil kritičen Drobnič, ki dodaja, da bodo odločitev glede kandidata v NSi sprejeli po odločitvi Drnovška. Martin Jakše je sicer po besedah Drobniča pokazal primerno neodvisno držo, zlasti pri nadzoru nekaterih javnofinančnih trdnjav. Ta drža je zanimiva in bi jo veljalo upoštevati, meni poslanec NSi, ki ni zanikal, da bi ga v primeru, če bi Drnovšek predlagal Jakšeta za predsednika, NSi podprla.
V Slovenski nacionalni stranki pa podpirajo dva kandidata, enemu pa naj bi bil naklonjen tudi predsednik države. "Po mojem mnenju in glede na pogovore, je njegov kandidat gospod Cvikl, ki je tudi strokovno najbolj utemeljen. Bomo pa seveda šele videli, koga bo Drnovšek dejansko predlagal, čeprav sem skoraj prepričan, da bo to Milan Cvikl," je povedal Zmago Jelinčič, SNS.
Za LDS pa je sprejemljivih več kandidatov, vendar o imenih še ne želijo govoriti.
Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je po današnjem posvetovanju pri predsedniku republike Janezu Drnovšku povedal, da v LDS nimajo svojega favorita: "Menimo, da je spisek prijavljenih dovolj kakovosten, da bo predsednik lahko predlagal kandidata." Med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev, je Anderlič naštel direktorja Centra za finančno upravljanje v NLB in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance Milana M. Cvikla, namestnika direktorja Službe vlade RS za evropske zadeve Andreja Engelmana in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja Igorja Šoltesa.
Ljudska stranka ponovno podpira Jamnikovo, čeprav njen predsednik Janez Podobnik pravi, da bi podprli tudi kakšnega drugega kandidata.
Združena lista bo svojo odločitev sprejela na jutrišnjem sestanku, še neodločeni so tudi v stranki mladih in Desusu.
V torek se bo posvetoval s poslanko madžarske narodnosti Mario Pozsonec ter z vodjema poslanskih skupin ZLSD in SLS, Miranom Potrčem in Janezom Podobnikom, v sredo popoldne pa z namestnikoma vodij poslanskih skupin SMS in DeSUS, Markom Diacijem in Francem Lenkom.
Kot je znano, mora predsednik države najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu, torej do 19. januarja 2004, DZ predlagati kandidata za funkcijo predsednika RS, pri tem pa mora biti kandidatura obrazložena. DZ o predlaganem kandidatu s tajnim glasovanjem odloča v 30 dneh po predložitvi predloga, kandidat pa je imenovan za dobo devetih let, če zanj glasuje dvotretjinska večina vseh poslancev.