Drnovšek je povedal: "Razvojni cilji za premostitev prepada med bogatimi in revnimi se ne uresničujejo zadovoljivo. Potrebne so spremembe mednarodnih mehanizmov in ustanov, s katerimi bi prebili inercijo ustaljenega delovanja. Slovenija podpira pobudo brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve za iskanje dodatnih načinov financiranja razvoja za odpravo lakote in revščine.
Med drugim je spomnil na teroristične napade v preteklem letu v Beslanu, Moskvi, Madridu, Carigradu, Rijadu, Haifi in drugje. "Pred mednarodnim terorizmom, ki ogroža človeška življenja in civilizacijske dosežke, ni varen nihče, premagati pa ga je moč le z odpravo vzrokov zanj. Zagotavljanje človekovih pravic pogosto presega zmogljivosti držav, v katerih nastaja terorizem, zato mora biti skupen boj proti mednarodnemu terorizmu in njegovim virom še naprej ena od prednostnih nalog posameznih članic in celotnih ZN. To velja tudi za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje," je poudaril Drnovšek.
Po njegovih besedah je lahko učinkovit odgovor na sodobne izzive le multilateralen in zato so med vsemi organizacijami najprimernejši ZN, ki jih je potrebno prilagoditi izzivom in potrebam sodobnega sveta. Potrebna je njihova institucionalna reforma za boljše odražanje realnosti današnjega sveta. Vsiljevanje rešitev zunaj sistema ZN bo šlo na škodo razvoja človeštva, je opozoril.
Drnovšek je izpostavil tudi odgovornost in potencial transnacionalnih korporacij za prispevek k varstvu okolja in odpravljanju napetosti. Nevladne organizacije lahko pomagajo z inovativnimi predlogi, ki presegajo ustaljene birokratske okvire. Slovenija zato pozdravlja poročilo panela uglednih osebnosti za odnose med ZN in civilno družbo, saj prinaša vrsto koristnih predlogov za vključevanje nevladnih dejavnikov.
Slovenski predsednik Drnovšek se je v ponedeljek, dan pred za drevi napovedanim govorom na otvoritvi splošne razprave 59. zasedanja Generalne skupščine ZN, udeležil vrhunskega srečanja več kot 50 voditeljev držav in vlad o boju proti lakoti in revščini. Na vrhu, ki je potekal na pobudo brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, so razpravljali o načinih pospeševanja uresničitve ciljev iz deklaracije tisočletja o zmanjšanju revščine na svetu.
Drnovšek se je poleg tega sestal s pakistanskim predsednikom Pervezom Mušarafom, s katerim sta govorila o vzrokih terorizma, pomoči Evropske unije pri stabilizaciji regije JV Azije ter bilateralnem sodelovanju, ki je sicer precej šibko. Drnovšek bo imel danes, predvidoma okoli 18.30 ure po srednjeevropskem času, govor v GS ZN in kasneje še nekaj dvostranskih srečanj.
Konkretnih odgovorov ni
Na svetu živi milijarda ljudi v globoki revščini, ki je najhujša v podsaharski Afriki, kjer od manj kot dolarja na dan živi okoli 300 milijonov ljudi. Vrh o boju proti lakoti in revščini je sprejel deklaracijo, ki izraža odločenost udeležencev, da bodo odločno delovali za izpolnitev ciljev deklaracije tisočletja, vendar konkretno ne opredeljuje, kako.
Na sedežu ZN sta sicer v ponedeljek potekali dve konferenci, posvečeni razpravi o pospešitvi uresničevanja ciljev deklaracije tisočletja, ki so jo leta 2000 sprejeli svetovni voditelji v New Yorku in katere bistveni cilj je prepolovitev števila revnih prebivalcev sveta, ki živijo z manj kot dolarjem na dan, do leta 2015. Vsa poročila kažejo, da uresničevanje ciljev deklaracije poteka prepočasi, zato bi bilo potrebno najti načine, da se pospeši oziroma najdejo novi viri sredstev poleg uradne oziroma državne razvojne pomoči.
Drnovšek za rešitev problema revščine
Konferenca o socialni dimenziji globalizacije je potekala v organizaciji Mednarodne organizacije dela (ILO), Drnovšek pa se je udeležil vrha o boju proti lakoti in revščini, kjer je med drugim izrazil podporo iskanju novih načinov financiranja razvojne pomoči, kajti, kot je dejal, se z govorom o svetovni lakoti domačih volitev ne bo dalo dobiti, uradna pomoč pa je pri tem omejena z domačimi proračunskimi prioritetami.
Francoski predsednik Chirac je razpravo o globalizaciji in lakoti izkoristil za poudarjanje pomena multilateralizma, katerega glavni zagovornik je vse od spora z ZDA zaradi vojne v Iraku. Med drugim je opozoril, da se ne sme pozabiti, da bogastva ni brez svobode in zasebne pobude, vendar pa prav tako ne gre pozabiti, da je cena sebičnosti ponavadi upor.
Slovenski predsednik Drnovšek je v svojem nastopu na vrhu dejal, da je do njega prišlo ob pravem času, saj vse kaže, da cilji deklaracije tisočletja ne bodo uresničeni, razen če se ne zgodi kaj nenačrtovanega, kar pa se mora. Drnovšek je pozval k zagotovitvi učinkovitih korektivnih mehanizmov proti neravnovesjem, ki jih sprožajo sodobni globalizacijski procesi, in okrepljeno mednarodno solidarnost, ki je nujna ne samo z moralnega vidika, ampak tudi zaradi pragmatične nuje, saj se niti najbolj bogati in tehnološko razviti ne morejo osamiti pred negativnimi učinki globalizacije, kot so mednarodni terorizem, revščina in uničevanje okolja.
Drnovškovo srečanje z Mušarafom je bilo namenjeno podobnim temam, pri čemer je pakistanski predsednik izrazil upanje, da se bo Slovenija dejavno posvetila reševanju osrednjih problemov, iz katerih izhaja nestabilnost in tudi terorizem, kar so politični in vojaški spopadi, revščina in nepismenost.