Drnovšek za začasni sporazum

Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih za rešitev tega vprašanja. "Če ni odločitve ne za arbitražo ne za pogajanja, bi bila rešitev gotovo v nekem začasnem sporazumu, ki bi temeljil skoraj v celoti na t.i. sporazumu Drnovšek-Račan," je na Zaplani povedal Drnovšek.

O tem je predsednik govoril že s slovenskim premierom Janezom Janšo, pa tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem.

Iz sporazuma o meji Drnovšek-Račan bi veljala celotna začrtana kopenska meja, 80 odstotkov Piranskega zaliva pa bi bilo slovenskega. Teritorialnega dostopa na odprto morje pa začasna rešitev ne bi določala, s čimer bi se izognili problemom v Piranskem zalivu.

Tako bi omogočili svobodno plovbo, pri tem pa bi obe državi še naprej zastopali svoja stališča: Slovenija, da gre za teritorialni izhod na morje, Hrvaška pa, da gre le za prosto plovbo, do katere ima Slovenija pravico v skladu z mednarodnopravnimi predpisi.

"V praksi pa razlike ne bi bilo. To bi razmere umirilo in v nadaljevanju bi lahko v miru videli, ali bi se nekoč odločili za arbitražo ali kako drugače razrešili problem. V celoti bi lahko sporazum deloval in ne bi bilo več nobenih trenj in nobenih napetosti," je prepričan Drnovšek.

Čar začasnih rešitev je ravno v tem, da jih lahko vsakdo interpretira po svoje, meni Drnovšek. V tem primeru ne bi bilo nobeni strani odstopiti od svojega stališča in po Drnovškovih besedah je bilo ravno to najbolj sporno pri sporazumu Drnovšek-Račan.

Hrvaška je za 'tretje mnenje'

Zdi se, da Slovenija sebe doživlja kot ključarja hrvaške evropske usode, Hrvaška pa sebe kot ključarja Slovenije in njenega izhoda v odprti svet, na odprto morje. Hrvaška politika zato ne vidi drugega načina za reševanje časti ene in druge strani kot s sodno odločitvijo tretje strani, pravi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo.

Kot piše Nedelo, naj bi sosedi problem rešili s sodnim postopkom pred ustrezno mednarodno ustanovo, ki se ukvarja s takimi zadevami. "Hrvaška je pripravljena sprejeti kakršen koli izid," je dejal Nobilo. Sabor bi se moral po njegovem mnenju vnaprej zavezati k sprejemu izida in problem umakniti z dnevnega reda, čim bi bila razsodba sprejeta. "S tem bi sprostili naše moči za nove sinergije za višje oblike sodelovanja," je poudaril.

Sosedi se še naprej osredotočata na črte delitve, ne pa na programe sodelovanja - na primer na interakcijo na področju ekologije, ribolova in varnosti na Jadranu. Primerjanje dobrih sosedov in dobrih meja v primeru Slovenije in Hrvaške po Nobilovem mnenju ni najbolj posrečeno, saj so problemi meje v življenju obeh držav minorni. Na tem območju ni naftnih nahajališč, zaradi katerih bi morali tako glasno poudarjati nacionalni interes, je dejal.

Izhajamo iz enake avstro-ogrske in jugoslovanske pravne ureditve, zdaj pa smo se znašli v položaju, ko drug na drugega gledamo sumničavo, kar je slabo, saj se s tem poskušajo ustvarjati kratkoročni politični učinki, pri čemer se ne zavedamo, da si s tem dolgoročno močno škodujemo. Zelo moramo paziti, da Slovenci ne užalijo hrvaškega naroda, Hrvati pa ne slovenskega, ker je treba to potem desetletja zdraviti. To ni vredno niti denarja hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke niti manjših spornih območij na morju, je sklenil hrvaški veleposlanik v Sloveniji.

Berlusconi: Nič za Hrvaško, dokler ne plača dolgov

Hrvaška ne bo vstopila v Evropsko unijo, dokler ne bo plačala dolgov Italiji, je na petkovi žalni slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb izjavil italijanski premier Silvio Berlusconi. Berlusconi je v govoru v palači Chigi predstavnikom italijanskih optantov dejal, da bo Italija hrvaški proces približevanja EU izkoristila za odpravo diskriminacijske obravnave Italijanov pri nakupu nepremičnin na Hrvaškem.

Slovenija se je glede odškodnine za optante odločila, da v mednarodno banko vloži vsoto, za katero se je dogovorila na pogajanjih. Hrvaška pa tega še ni storila. "Hrvaška se mora prilagoditi EU in ta položaj moramo izkoristiti za odpravo diskriminacije Italijanov pri nakupu nepremičnin na Hrvaškem. Hrvaška lahko postane članica EU samo, če se bo s tem strinjala Italija. Vztrajati moramo, da hrvaški parlament sprejme ustrezno odločitev," je dejal Berlusconi.