Na današnjem srečanju predsednikov koalicijskih strank so se dogovorili, da bo pogajalska skupina nadaljevala pogajanja po ustaljenih smernicah. Cilj pogajanj ostaja enak - zagotoviti čim boljši neto prejemniški položaj Slovenije v odnosu do skupnega evropskega proračuna, je po sestanku povzel prvak LDS in premier Drnovšek. Dejal je tudi, da so prioritetne vse odprte točke v pogajanjih. Posebne pozornosti bosta deležni vprašanji neposrednih plačil v kmetijstvu in razvoja podeželja deležni.
"EU smo predstavili listo zahtev, kjer pričakujemo še več. Boljše je glede na tisto, kar je že kazalo, torej tisto, kar je bilo že prej predlog komisije in večine članic. Seveda, pa mi želimo še več," dodaja premier Drnovšek.
V službi vlade za evropske zadeve pa so že izrazili zadovoljstvo nad potrjenim. Pogajalska strategija za sklepni del pristopnih pogajanj bo po predpisani proceduri v razpravo in odobritev ponujena tudi odboru državnega zbora za zunanje zadeve, kar naj bi se za zaprtimi vrati odvilo prihodnji teden.
Posebna pozornost kmetijstvu in razvoju podeželja
Čeprav o sklepnih pogajalskih prioritetah oziroma o minimumih še sprejemljivega za Slovenijo prvaki vladne koalicije niso govorili, je bilo iz njihovih izjav razbrati, da bo posebna pozornost v sklepnem delu pogajanj posvečena predvsem neposrednim plačilom v kmetijstvu in razvoju podeželja.
Še posebej je to izpostavil predsednik SLS in kmetijski minister Franc But. Poudaril je, da je prioriteta zagotovitev polne upravičenosti slovenskih kmetov do neposrednih plačil v celoti iz evropske blagajne, ali pa z doplačevanjem iz nacionalnega proračuna. But je prepričan, da Slovenija pri tej zahtevi ne sme popuščati, s čimer se strinja tudi predsednik parlamenta Pahor.
Drnovšek meni, da je slovenska pogajalska pozicija boljša od pričakovane. Predvsem zato, ker EU prihodnjim članicam ob vstopu ni obljubila le neto prejemniške pozicije, temveč finančno ugodnejši položaj v primerjavi s stanjem pred članstvom. To pomeni, da bi Slovenija iz skupne blagajne v prvem letu članstva, predvidenem v 2004, morala dobiti najmanj toliko, kot bi bila vredna zanjo namenjena predpristopna pomoč v 2003. V letu dni pred vstopom v EU bo ta po slovenskih ocenah vredna 88 milijonov evrov, je povedal Janez Drnovšek.
Minister Potočnik nezadovoljen
Vodja pogajalcev, minister za evropske zadeve Janez Potočnik, pa je po prvem srečanju s predstavniki Unije po petkovem vrhu v Bruslju zatrdil, da je osnovno pogajalsko izhodišče, ki ga je Evropska unija ponudila Sloveniji, nesprejemljivo. Kot je poudaril, so naši pogajalci še posebej nezadovoljni z načrtom razdelitve denarja med deseterico novink.
Kmetje svarijo pred vstopom v EU
Predstavniki kmetov so na srečanju z ministrom Potočnikom izrazili bojazen, da bi vključevanje v EU zanje pomenilo pravo katastrofo, saj so jim izhodišča, ki jih je Unija predstavila, po njihovem mnenju, izrazito nenaklonjena in bi lahko za marsikoga pomenila bankrot. Že osnovni razvoj podeželja bi bil, če bi obveljali sedanji namigi, ogrožen. Slovenija bi pridobila le dva in pol odstotka vseh sredstev namenjenih za razvoj kandidatk, kar je občutno premalo. Poleg tega se kmetje tudi bojijo, da bi morali zaradi kvot zmanjšati proizvodnjo, na primer pri mleku. "Naše kmetije so majhne in slabo razvite, zato bi pričakovali, da bi naši rejci imeli možnost povečati svojo proizvodnjo, ne pa da jo morajo zmanjšati," je poudaril predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, Boris Grabrijan.
To pa je le malenkost v primerjavi s problematiko neposrednih plačil. Slovenski kmetje so lani na primer dobili le 40 odstotkov tega, kar so dobili kmetje v Evropi. Do leta 2003 naj bi se ta razlika zmanjšala, bile naj bi za četrtino manjše kot v Evropi. Toda po vstopu bo nastala težava. Evropa naj bi bila kmetom kandidatk pripravljena plačati le 25 odstotkov tega, kar plačuje svojim kmetom. Slovenija se namerava pogajati o tem, da bi ji vsaj dovolili, da iz lastnega proračuna pokrije razliko in naše kmete izenači z evropskimi. "Prepričan sem, da Slovenija pri neposrednih plačilih ne sme popustiti," poudarja kmetijski minister But.
Slovenski kmetje imajo namreč hude težave, saj so na primer italijanski lahko močna konkurenca. "Če slovenski kmet dobi 2,5 enoti premije, italijanski pa 10 enot premije, in to uro stran vožnje od našega trga, mu slovenski kmet nikakor ne more konkurirati," dodaja Grabrijan. Pri tem pa je zanimivo, da Evropa takšno stanje skuša uzakoniti prav s sklicevanjem na ideale poštenega trga in konkurence.