Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je ob izglasovanem vetu državnega sveta na zakon o minimalni plači zgrožen. "S tem je bila narejena največja škoda prav tistim socialno najšibkejšim, ki prejemajo minimalno plačo, saj bodo prikrajšani za ohranitev realne vrednosti svojih prejemkov," pravi Drobnič in dodaja, da je sprejetje veta "namerno zavlačevanje v škodo socialno najšibkejših".
Ker se socialni partnerji niso uspeli pravočasno dogovoriti o višini minimalne plače, je ministrstvo pripravilo zakon, da bi prejemnikom minimalne plače zagotovili dvig prejemkov že od avgusta naprej. Pred sprejemom v državnem zboru je zakon dvakrat obravnaval tudi ekonomsko socialni svet, je v sporočilu za javnost zapisal Drobnič.
DS zahteva dogovor med socailnimi partnerji
Državni svet je namreč na seji sprejel zahtevo, da naj DZ znova odloča o omenjenem zakonu. Minimalna plača naj bo rezultat dogovora med socialnimi partnerji, ne določena s strani izvršne veje oblasti, so se s predlagatelji, interesno skupino delojemalcev, strinjali svetniki.
Predlog skupine delojemalcev je podprlo 29 svetnikov, proti ni glasoval nihče. Predlog je podprla tudi interesna skupina delodajalcev, saj so po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka tudi sami mnenja, da sodi določanje minimalne plače na področje socialnega dialoga.
Minimalna plača je v večini evropskih držav domena socialnih partnerjev, takšna je bila do zdaj tudi praksa v Sloveniji, ki pa se z novim zakonom ukinja, je ob predstavitvi predloga povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Pomembno je, da so se številke doslej usklajevale brez diktata države med socialnimi partnerji," je poudaril.
Pogajanja so bila težka. Dialog, ko je treba na eni strani upoštevati interese delavcev, na drugi strani pa interese lastnikov, je težak, a konsenz je bil vedno dosežen, je povedal Semolič. Poudaril je, da se pri oblikovanju minimalne plače ne strinjajo z metodo avtomatizma, z določanjem minimalne plače le glede na makroekonomsko napoved.
Zakon določa, da minimalna plača - to je najnižji znesek, ki ga delodajalec lahko izplača delavcu za delo v polnem delavnem času - od 1. avgusta letos znaša 125.052 tolarja, zajamčena pa 56.970 tolarjev.
V naslednjih letih bo minister za delo po posvetovanju s socialnimi partnerji znesek minimalne plače povečal glede na pričakovano rast življenjskih stroškov, še določa zakon.
Čuk je povedal, da prejema v Sloveniji minimalno plačo dva odstotka zaposlenih in da je ta v odnosu na povprečno plačo višja kot v večini evropskih držav. Se je pa tudi delodajalcem postavilo vprašanje, če je določanje minimalne plače treba spremeniti na tak način, da je v izključni pristojnosti vlade. Predlagali smo, da bi se vključilo še mnenje ekonomsko socialnega sveta, ki bi bilo obvezno. Ker to ni bilo sprejeto, bomo podprli veto, je dejal Čuk.
Predstavnikov resornega ministrstva, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na današnjo sejo državnega sveta ni bilo. Po mnenju predstavnika interesne skupine delojemalcev Antona Rozmana je ministrstvo s tem "pokazalo odnos do najšibkejših ljudi".
Državni svet je predlog zakona o minimalni plači obravnaval že na seji 13. septembra in opozoril, da predlog zakona ne ohranja dosedanje prakse, da se vsakoletni znesek minimalne plače določi v okviru pogajanj s socialnimi partnerji. Opozorili so, naj vlada ohrani vodenje socialnega dialoga in se o višini minimalne plače dogovarja v okviru ekonomsko socialnega sveta.
Poslanci bodo o zakonu minimalni plači zdaj odločali znova, za sprejem zakona pa bo potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.