Ministrstvo bi na seznam prepovedanih drog dodalo tudi druge polsintetične kanabinoide, kot so HHC-P-O ACETAT, H4-CBD, HHCH, Delta-9-THC-C8, 9-OH-HHC in THCP-O acetat. Gre za modulirane molekule nekaterih snovi, ki so že prepovedane, je za STA danes pojasnil Marko Verdenik iz Združenja DrogArt.
Na seznam bi dodali tudi sintetični katinon 2-CMC, ki se uporablja predvsem kot rekreativna droga v glasbenih klubih. Verdenik je dejal, da je CMC zelo popularen v zadnjih letih, odkar so prepovedali drogo 3-MMC, saj se trži kot njegov nadomestek. Za CMC sicer sumijo, da bi lahko bil kardiotoksičen, torej lahko škoduje delovanju srca. Katinoni namreč delujejo kot stimulansi, ki med drugim pospešujejo bitje srca in lahko povzročijo tudi srčno odpoved. Iz skupine sintetičnih katinonov bi na seznam uvrstili tudi N-etilheptedron.
Med prepovedane droge bi z dopolnitvijo uredbe dodali tudi sintetične opioide protonitazepin, metonitazepin in etonitazepipn. Gre za snovi iz skupine nitazenov, ki so zelo podobne fentanilu. "So problematične snovi, saj so zelo potentne. To pomeni, da potrebuješ zelo majhen odmerek za učinek in zelo hitro lahko pride do smrtnega predoziranja," je opozoril Verdenik.
Dodal je, da ima fentanil vsaj 100 modifikacij, skupina nitazenov pa je novejša in se v Evropi v zadnjem času pojavlja večkrat kot fentanili. V skupino nitazenov spada tudi N-desetil izotonitazen, ki bi ga ministrstvo prav tako uvrstilo na seznam prepovedanih drog.
Na seznam bi uvrstili tudi analgetik karisoprodol, ki lahko v kombinaciji z etanolom povzroči opioidom podobne učinke ugodja, in sintetični kanabionid MDMB-binaca. Verdenik je opozoril, da sintetični kanabinoidi povzročajo veliko več stranskih učinkov kot polsintetični, pri nas pa se praviloma uporabljajo v zaporih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.