'Pojedo celo posodo pisanih bombonov in se zastrupijo'

Pred dvema letoma je 23-letnik gumijaste bombone kupil povsem legalno, v trgovini ob železniški postaji v Ljubljani. Zdaj se sicer ne prodajajo več, takrat pa so bili še povsem legalni.

"Si imel posodico desetih gumijastih bombonov, gor je pisalo, da jih je vse skupaj doza 200 miligramov. Lahko si pač domneval, da je eden 20 in smo jih pač poskusili, jemali. Takrat so bili še čisto legalni, ker vedno najdejo neko luknjo v sistemu, ki jo prodajajo kot ne tista verzija THC-ja, ki je prepovedana, ampak neka verzija, ki ni. Ponavadi so to vse sintetike. Problem pri teh sintetikah pa je, ker ne veš, kaj je notri," pripoveduje mladenič.

Večina zaseženih sladkarij, ki niso samo sladkarije, pride danes k nam iz tujine, nekateri izdelki pa so na voljo tudi že pri nas. 

"So majhni rdeči gumijasti bomboni, tisti imajo pa pravi THC, prepovedan. Prodajajo jih pod pretvezo, da so neprimerni za uživanje in kot dekoracijo za v hišo za aromaterapijo," pripoveduje 23-letnik, ki pa opozarja, da gre za zvijačo, mladina tega ne kupuje za dekoracijo stanovanja.

"Največji problem je pa to, ker ljudje vidijo, da je to legalno, si mislijo, da potem pa ne more biti tako hudo, požrejo celo posodo tega in se zastrupijo. Postane jim slabo, bruhajo, so omotični in so lahko tudi več dni pod vplivom," pojasnjuje.

Največja nevarnost pa je za tiste, ki takšne sladkarije zaužijejo nevedoč, da vsebujejo tudi psihoaktivne snovi. 

"Imeli smo primer čokolade z gobami, boš ti pojedel gobe, ti ne veš, koliko je tam notri gob. Ti če poješ pet ali šest gramov gob, lahko psihozo fašeš takoj, še posebej, če ne veš, kaj se dogaja. Moj nasvet bi bil poguglati, preveriti karkoli, doze. Če poskušaš substanco, ki je še nisi, pojdi na DrogArt, jim reci, da testirajo, zato da tudi veš, kaj jemlješ, da ti ne bo nekdo prodal nekaj, ti boš pa imel nekaj čisto drugega. Tudi pri sami travi se lahko zgodi, da je notri vse mogoče, kokain, heroin. Zakaj? Bolj prime, boljši efekt," pravi sogovornik.

Po nakupu nekega mamila se kupec težko pritoži, saj gre za ilegalno trgovino, zato sporne prakse ostanejo skrite pod preprogo. Policija vse vzorce zaseženih sumljivih snovi pošilja v Nacionalni forenzični laboratorij (NFL), kjer poskušajo ugotoviti, za kakšne prepovedane droge sploh gre.

A kaj ko proizvajalci, novodobni preprodajalci, izumljajo vedno nove spojine. Gre za sintetične in polsintetične kanabinoide, ki jih dodajajo v sladkarije in jih je težko prepoznati. V NFL-ju so kupili sodobnejšo napravo, ki bo zdaj hitreje pomagala prepoznavati sporne spojine.

Preiskave prepovedanih drog zavzemajo kar 80 odstotkov vseh preiskav, ki jih opravijo na oddelku za kemijske preiskave. Program primerja zaseženo snov, ki jo analizirajo, s podatki iz digitalizirane knjižnice, v kateri so zbrane vse že prepoznane prepovedane droge.

Težava pa nastopi, ko se pojavijo nove spojine, ki jih na seznamu spletne knjižnice ni. So škodljive, so nevarne, a z obstoječimi instrumentalnimi metodami jih ne morejo prepoznati. Pogosto gre za sintetične in polsintetične kanabinoide, ki so vse bolj prisotni, tudi v obliki sladkarij, v vejpih.

Kemijski laboratorij NFL sodeluje v sistemu "early warning", ki je sistem zgodnjega obveščanja. Naprava jim omogoča, da analizirajo snov, ugotovijo njeno molekulsko strukturo, rezultate analize strokovnjaki vnesejo v t. i. spletno knjižnico, ki je nato dostopna ostalim laboratorijem in ostalim državam, da se znajo pripraviti na pojav nove snovi na trgu.

Uporabniki živilskih izdelkov, ki imajo primešane droge - v večini primerov gre za mlade - pravzaprav nikoli ne vedo, kaj zares zaužijejo. In četudi lahko tudi na embalaži izdelkov, ki prispejo k nam večinoma prek spleta, celo piše, kaj je v izdelku - denimo 600 miligramov koncentrata konoplje - to ne pomeni, da to drži: da so torej navedene snovi zares v tem živilu in da so zares v navedeni količini.

Konoplja se kadi, iz pljuč pride neposredno v kri in je zato ta učinek relativno hiter. Pri uživanju raznih želejev, bombonov, lizik pa gre droga prek prebavnega sistema, to pa pomeni, da je učinek kasnejši - nekje po pol ure ali celo več. Nekdo zaužije bombon, pa ne deluje takoj in ker ne doživi učinka, vzame novega in potem še enega: "Čez kakšno uro, dve pa postane predoziran in to je nevarnost teh 'ediblov', težko je dozirati, težko se je brzdati, pravzaprav," opozarja Mojca Janežič iz NFL-ja.

Velik izziv je prepričati mladino, ki je velikokrat zelo nekritična do tega, kaj zaužije, kot nam je razkrila tudi najstnica, ki je v svet mamil zaplavala že konec osnovne šole in pri 15 letih pristala v zavodu.

Kako sta svojo izkušnjo opisala 23-letnik in 15-letnica, si lahko ogledate v priloženem videoposnetku, kjer lahko prisluhnete tudi pogovoru z urgentnim zdravnikom Miho Koširjem iz Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana.