Vse družbe poznajo tako dovoljene kot prepovedane droge, ki posamezniku omogočajo pobeg ali dostop do nečesa. "Praktično vsakdo je z nečim zasvojen: od določene vrste hrane, dela, moči, uporabe računalnika itd.," je na današnji javni tribuni Državnega sveta povedal antropolog in zgodovinar Klemen Jelinčič. Ob begu iz vsakdanjih težav ljudje v omamljanju iščejo užitek, pri mladih pa se temu pridruži še velika radovednost in iskanje novih občutkov v sebi. "Ključno je spoštovanje človeške osebe in vzgoja v najširšem smislu - za ljubezen do življenja, samoobvladovanje, moralno odločanje in odgovorno življenje," meni Peter Kvaternik s Teološke fakultete.
Zapostavljeni Pomurci, Zasavci, Korošci in Dolenjci
Mreža programov pomoči še ni zadostno razvita, saj imamo v Sloveniji okolja, kjer število uporabnikov drog narašča, ni pa še zadostnega števila programov. "Na primer v Pomurju, Zasavju, na Koroškem in Dolenjskem," je povedala Marjeta Felran Istinič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Izpostavila je tudi potrebo po izobraževanju strokovnega kadra in sprotnem vrednotenju programov, da bi lahko med njimi izbrali najbolj učinkovite.
Za programe je premalo denarja
Zdenka Čebašek Travnik s Psihiatrične klinike v Ljubljani se je zavzela, da bi morali za vse programe na državni ravni opredeliti stopnje zdravljenja in jim podeliti licence. Po njenih besedah so namreč "nekateri programi zelo dobro financirani, nekateri pa zelo slabo ali pa premalo financirani". V odgovoru na to je direktor urada za droge Milan Krek povedal, da je pri različnih pogledih, ki so si nasprotni, težko najti skupne točke. "Za to področje je premalo denarja, saj marsikje nevladni sektor 'šepa' tudi zaradi financ," je povedal Krek.
Na tribuni so predstavili tudi različne programe, od terapevtskih skupnosti, komun, zdravljenja z metadonom do programov zmanjševanja škode.
