Incident na šolskem izletu odpira vprašanje o drogah med mladimi

V uredništvu smo dobili posnetek, na katerem naj bi učenec ene od slovenskih osnovnih šol med šolskim izletom snifal bel prašek, domnevno kokain. Na šoli so za 24ur.com potrdili, da so med dnevom dejavnosti zunaj šolskih prostorov obravnavali primer uporabe prepovedane substance.

"Ob zaznavi dogodka so strokovne delavke ravnale hitro, odgovorno in strokovno ter v skladu z veljavno zakonodajo nemudoma poskrbele za varnost vseh udeleženih. O dogodku smo obvestili pristojne institucije, najprej policijo, nato tudi center za socialno delo, ki vodita nadaljnje postopke," je za 24ur.com sporočila ravnateljica.

"Zaradi nedavnega dogodka in širšega porasta uporabe prepovedanih substanc med mladostniki smo starše vseh učencev naše šole dodatno obvestili ter jih pozvali h krepitvi skupne odgovornosti za varnost, zdravje in dobrobit otrok," je še dodala.

Podrobnosti o dogodku in učencu zaradi zaščite mladoletnika namenoma ne razkrivamo. Primer pa odpira širše vprašanje, kako razširjena je uporaba prepovedanih drog med mladostniki in kako pogosto se s takšnimi primeri srečajo šole ter policija.

Na Generalni policijski upravi obravnavajo različne dogodke, povezane s prepovedanimi drogami, v katere so vključeni otroci in mladoletniki. Posamezne primere zaznajo na podlagi prijav šol, staršev, drugih institucij ali občanov, pa tudi pri izvajanju lastnih nalog. Statistike ne vodijo na način, ki bi omogočal natančno izločanje vseh primerov drog izključno v šolah ali na šolskih prevozih, pač pa se podatki evidentirajo glede na vrsto kršitve, kraj dogodka in druge okoliščine, so pojasnili za 24ur.com.

Med mladoletniki je bilo največ kršitev zaradi posedovanja prepovedanih drog za enkratno lastno uporabo leta 2023, ko so policisti obravnavali 428 primerov. Leto prej jih je bilo 349, leta 2021 pa 292. Število se je nato zmanjšalo na 377 primerov leta 2024 in 270 leta 2025, letos pa je policija do 8. julija obravnavala 106 takšnih kršitev. 

Čeprav policija ne beleži kraja vseh tovrstnih kršitev, njihovi podatki kažejo, da se primeri pojavljajo tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Med letoma 2021 in 2026 sta bila v osnovnih šolah evidentirana od dva do štiri takšna kazniva dejanja letno. V srednjih in poklicnih šolah jih je bilo več – med dva in 15 na leto, največ leta 2023.

Policija v primerjavi s preteklimi leti ne zaznava jasnega dolgoročnega naraščanja kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Analize kažejo, da je število evidentiranih kaznivih dejanj v zadnjih letih celo upadalo. "Pri tem pa je treba poudariti, da statistični podatki prikazujejo predvsem primere, ki jih policija zazna in obravnava, zato nanje vplivajo tudi prijave, usmerjenost policijskega dela in druge okoliščine," so pojasnili.

Najpogostejša prepovedana droga pri mladoletnikih je po podatkih policije konoplja (marihuana, hašiš in drugi produkti). Občasno se pojavljajo tudi kokain, amfetamin, MDMA (ekstazi), sintetični kanabinoidi, sintetični katinoni in druge psihoaktivne snovi. Konoplja je tudi sicer najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji in predstavlja velik delež obravnavanih primerov, povezanih s prepovedanimi drogami.

Kako policija ukrepa, če pri mladoletniku odkrije prepovedano drogo ali sumljivo snov?

1. Najprej poskrbijo za njegovo varnost in zdravje.
2. Če obstaja zdravstveno tveganje, mu zagotovijo nujno medicinsko pomoč.
3. Policisti snov zasežejo in jo pošljejo v analizo.
4. Preverjajo izvor droge in okoliščine posesti oz. uporabe. Posebej preverjajo, ali je nekdo mladoletniku prepovedano drogo prodal, mu jo ponudil, omogočil njeno uživanje ali ga kako drugače vključeval v nedovoljeno ravnanje.
5. Pri postopku z mladoletnikom policisti upoštevajo njegovo starost, stopnjo zrelosti in posebno procesno varstvo, ki pripada otrokom in mladoletnikom. Obvestijo starše oziroma zakonite zastopnike ter pristojni center za socialno delo.
6. Sodelujejo s šolo, zdravstvenimi ustanovami in CSD, saj je poleg ugotavljanja odgovornosti pomembno tudi pravočasno prepoznavanje morebitne ogroženosti otroka in zagotavljanje ustrezne pomoči.

Največ primerov mladoletnih osumljencev za hujša kazniva dejanja (po 186. členu in 187. členu KZ-1 - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter omogočanje uživanja prepovedanih drog) je bilo leta 2023, in sicer 11. Leta 2025 in 2026 so številke nižje (2–3 primeri letno po posameznem členu).

Medtem ko policijski podatki kažejo, koliko primerov obravnavajo organi pregona, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo, kako pogosto mladi posežejo po prepovedanih drogah.

Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) iz leta 2024 je pokazala, da je konopljo vsaj enkrat v življenju poskusilo 18,3 odstotka slovenskih 15- in 16-letnikov. To je manj kot leta 2019, ko je takšno izkušnjo navedlo 23,2 odstotka anketiranih, razlike med fanti in dekleti pa so se medtem skoraj povsem izničile. Slovenija kljub upadu še vedno ostaja nad evropskim povprečjem.

Po raziskavi HBSC 2022 je 12,9 odstotka slovenskih 17-letnikov vsaj enkrat v življenju poseglo tudi po drugih prepovedanih drogah, pri čemer je bila uporaba pogostejša med fanti (14,7 odstotka) kot dekleti (11,1 odstotka). 5,7 odstotka jih je vsaj enkrat uporabilo različna zdravila, ki se jih sicer pridobi na recept. Med najpogostejšimi so bili ekstazi (5,4 odstotka), halucinogene gobe (5 odstotkov), kokain (4,6 odstotka) ter amfetamini in LSD (po 4,2 odstotka).

Raziskava ESPAD je pokazala še, da je 5,5 odstotka anketiranih slovenskih mladostnikov vsaj enkrat uporabilo stimulanse, ki jih mladi ocenjujejo kot precej dostopne. Najpogosteje je šlo za ekstazi, in sicer v 3,2 odstotka, sledili so amfetamini, metamfetamini, kokain in nato crack-kokain. Heroin je vsaj enkrat poskusilo 1,5 odstotka mladostnikov – ta odstotek je nekoliko nižji pri fantih (1,3) kot pri dekletih (1,7).

Nove psihoaktivne substance je kadar koli v življenju poskusilo šest odstotkov mladostnikov, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto evropskih držav, tik za Poljsko. Precej bolj pogosta je uporaba inhalantov, o uporabi kadar koli v življenju je namreč poročalo dobrih deset odstotkov mladostnikov. Vrednost je sicer nižja kot v letih 2019 ali 2015, vendar še vedno precej visoka. Slovenija se po uporabi inhalantov med mladostniki tako uvršča v zgornjo tretjino držav, ki so bile zajete v raziskavo. Velik delež mladostnikov poroča o uporabi inhalantov pri 13 letih ali manj. Poleg tega je 5,9 odstotka mladostnikov poročalo o uporabi zdravil za izboljšanje učnih dosežkov brez recepta – več uporabe je bilo v tej skupini zaznati pri dekletih. Od leta 2019 je uporaba tovrstnih substanc narasla.

Uporaba alkohola, tobaka in prepovedanih drog se najpogosteje začne v adolescenci, zato ima šola poleg družine pomembno vlogo pri preprečevanju tveganih vedenj, opozarjajo na NIJZ. Učinkoviti preventivni programi krepijo varovalne dejavnike, zmanjšujejo dejavnike tveganja ter razvijajo socialne in življenjske veščine. Pomembno je, da so prilagojeni starosti otrok, da jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki, vključeni pa so tudi starši in lokalna skupnost. Preventivne vsebine morajo biti del učnega načrta in podprte s strani celotnega šolskega kolektiva.

Po priporočilih UNESCO, UNODC in WHO mora šola zagotavljati okolje brez alkohola, tobaka in drugih drog ter imeti jasno politiko, ki prepoveduje njihovo uporabo na šolskih površinah in med šolskimi dejavnostmi. Učence je treba sistematično izobraževati o tveganjih in razvijati njihove življenjske veščine, zaposlene pa usposobiti za prepoznavanje in ustrezno ukrepanje ob primerih uporabe ali preprodaje drog.

Ob incidentih uporabe ali posedovanja drog strokovnjaki priporočajo predvsem vzgojni in podporni pristop, ne zgolj kaznovanja. Poleg disciplinskih ukrepov naj šole učencem omogočijo svetovanje ter jih po potrebi napotijo v zdravstvene ali socialne službe, pri čemer je smiselno vključiti tudi družino. Cilj je, da se incident obravnava kot priložnost za pomoč in preprečevanje nadaljnjih tveganih vedenj.

Učenci, ki opazijo uporabo ali preprodajo drog na šolskih tleh, naj tega ne ignorirajo in naj se v situacijo ne poskušajo vključevati sami, svetuje Vesna Šmarčan, univ. dipl. psih., strokovna delavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti na NIJZ pri območni enoti Maribor. "Predvsem naj poskrbijo za svojo varnost in o tem čim prej povedo odrasli osebi, ki ji zaupajo – učitelju, razredniku, svetovalnemu delavcu ali drugemu strokovnemu delavcu na šoli. Če gre za neposredno nevarnost, je treba o dogodku takoj obvestiti pristojne odrasle oziroma ustrezne službe."

Pomembno pa je, še dodaja Šmarčanova, da ko mladostnik odraslemu pove, ta njegovo informacijo vzame resno in se nanjo tudi odzove. "Učenec, ki opozori na problem, ne sme dobiti občutka, da je povedal nekaj nepomembnega ali da se s tem ne bo zgodilo nič. Prav tako ga ne smemo postavljati v vlogo policista – njegova naloga je, da opozori odrasle, odgovornost za nadaljnje ukrepanje pa je na odraslih."

Če učenec opozori, da njegov vrstnik uporablja droge, je to lahko pomemben zgodnji znak, ki omogoči pravočasno ukrepanje. Tudi tukaj šole ne smejo ostati samo pri splošni preventivni akciji za vse učence. Konkretnega ranljivega mladostnika, ki se vede tvegano, je treba vzeti resno, preveriti, kaj se z njim dogaja, vključiti družino in mu po potrebi zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Pravočasno ukrepanje odraslih je namreč ena naših najpomembnejših odgovornosti do mladostnikov, še pravi strokovnjakinja.

Šola ima pomembno vlogo, vendar moramo jasno ločiti med univerzalno preventivo za vse mladostnike in ukrepanjem, ko se pri konkretnem mladostniku že pojavi sum ali zaznava uporabe drog, opozarja Šmarčanova. "Univerzalna preventiva mora biti dolgoročna, strokovno podprta in usmerjena v krepitev varovalnih dejavnikov (npr. razvijanje socialnih in čustvenih veščin, občutek pripadnosti, kakovostni odnosi in sposobnost soočanja s stiskami). Ko pa se pri konkretnem mladostniku že pojavljajo znaki tveganega vedenja ali uporabe drog, takrat je potrebna ciljana obravnava mladostnika in njegove družine."

Šola se po njenih besedah ne sme zadovoljiti zgolj s preventivnim predavanjem za vse učence. Njena naloga je, da težavo pravočasno zazna, se z mladostnikom pogovori, vključi družino in jo seznani s svojimi opažanji. Na dokaz uporabe drog ni treba čakati, saj ga pogosto niti ni mogoče pridobiti. Če strokovni delavci opazijo zaskrbljujoče spremembe, naj se s starši pogovorijo čim prej. Namen takšnega pogovora mora biti pomoč in podpora, ne iskanje krivca. "Večina staršev se na tak pristop odzove hvaležno, čeprav je lahko novica za starše velik šok, zato lahko v prvem trenutku odreagirajo z zanikanjem, jezo ali strahom. Zato je pomembno, da strokovni delavci ostanejo mirni, spoštljivi in družini pomagajo narediti naslednji korak," dodaja.

Šola lahko družini pomaga sama ali jo napoti k zunanjim strokovnjakom, vendar se njena odgovornost s tem ne konča. Mladostnika in družino mora še naprej spremljati ter ju ob novih znakih tveganja znova povabiti na pogovor.

Po besedah Šmarčanove odrasli prepogosto prve znake težav spregledajo ali jih opravičujejo z razmišljanjem, da je eksperimentiranje del odraščanja. "Tako zamudimo priložnost za zgodnjo pomoč, pozneje pa mladostnika pogosto le še kritiziramo in kaznujemo. Zato se moramo vprašati tudi, ali smo odrasli svojo nalogo opravili pravočasno," zaključi.