Fant se je, kot pripoveduje njegov oče, znašel v stiski ob zaključku šolskega leta. Zaradi obilice učenja je imel namreč težave z jutranjim zbujanjem, saj je ponoči težko zaspal. Zato je iskal nekaj, kar bi mu pomagalo zaspati. Šel je v trgovino v mestu in dobil ta izdelek. Prodali so mu ga v trgovini, prodajalec pa po mladostnikovih besedah 13-letnika ni vprašal niti za starost niti za osebni dokument. In to kljub temu, da na zavojčku, ki je povzročil hude posledice, piše, da je vsebina namenjena starejšim od 18 let, izdelek pa nima niti slovenske deklaracije, pripoveduje njegov oče.
Še več, dodatna luknja v zakonu, ki jo je osvetlil dogodek, je, da proizvajalec na embalažo preprosto napiše, da snov ni za uživanje. A, kot pravi očetov oče, je mladostnik povedal, da naj bi mu prodajalec sam svetoval količino kristalčkov, ki naj jih zaužije pred spanjem. Dobil naj bi dve vrečki izdelka po zelo nizki ceni in to celo brez računa, je staršem povedal mladostnik.
'Bilo je strašno'
Zdaj je za družino prava kalvarija. Z mladostnikom je trenutno k sreči vse dobro, ima pa še nekaj posledic zdravljenja, pove njegov oče. In čeprav je za zdravstvo to blažja zastrupitev, staršem, otroku in medicinskim sestram, še zdaleč ni delovalo tako. In to je opomnik, kako tvegana je uporaba tovrstnih novih drog, katerih vseh učinkov sploh ne poznamo. "Bilo je strašno. Še sreča, da je takoj po zaužitju prišel domov. Bil je zelen, imel je na pol zaprte oči, vrtelo se mu je." Ker ni bil sposoben govoriti, ga je oče takoj odpeljal in klical rešilce, s katerimi so se srečali na poti do bolnišnice. "Nismo ga mogli razumeti. Momljal je, da ni kadil, da ni nič vzel, da ni kadil trave. Ni smrdel po travi niti po alkoholu." Ko so prišli do pediatrične bolnišnice, je bil fant že tako dehidriran, da mu niso mogli vzeti niti testa na droge iz ust, prav tako niso mogli dobiti vzorca urina. Ni mogel govoriti, momljal je, imel je čudne kretnje. Kot pripoveduje zlomljeni oče, so medicinske sestre ob pogledu nanj celo jokale.
Luknje v zakonu
Dogodek je opozorilo in poziv zakonodajalcem, da preprečijo prodajo takšnih izdelkov. Trenutno namreč obstajajo luknje v zakonu, ki jih lahko prodajalci takšnih substanc izkoriščajo. Kot pove oče fanta, očitno lahko mladostniki do takšnih substanc pridejo za vsakim vogalom. "Lahko jemljejo to stvar dlje časa, pa mogoče niti ne veš. Po tej izkušnji, staršem svetuje pogovor o teh temah, pregledovanje torb: "Pri nas se je zdaj upam, to dobro končalo in da se kaj takega ne bo ponovilo. Vsekakor bi pa te stvari morali prepovedati in to tudi kaznovati."
Primer zastrupitve mladoletnika s polsintetičnim kanabinoidom v izdelku Dynamite Popping Candy sproža vprašanja o dostopnosti takih izdelkov. A če je nekaj kupljeno legalno, še ne pomeni, da je tudi varno, opozarjajo strokovnjaki. Tistim, ki se odločajo za izdelke s kanabinoidi, svetujejo posebno previdnost pri izdelkih, ki se uživajo oralno.
Pokajoči kristali, ki jih je zaužil mladoletnik, ki je pristal v bolnišnici, namreč vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9). "To so snovi, ki imitirajo učinke THC oziroma kanabisa, ki ga z moduliranjem molekule lahko spremenijo v aktivno snov, obenem pa se izognejo snovem, ki so regulirane," je pojasnil Marko Verdenik iz Združenja DrogArt.
Takšne, predrugačene snovi namreč niso na seznamih prepovedanih drog, dokler jih skozi sistem zgodnjega obveščanja o novih psihoativnih snoveh ne zajamejo in na koncu, če ugotovijo, da so nevarne, nanj uvrstijo.
Vloga DrogArta v tem sistemu je pridobiti čim več podatkov uporabnikov, da izvedo, kakšna so tveganja. "Tukaj je največja problematika ravno to, da gre za popolnoma nove snovi, tako da je zelo malo informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacijah z nekimi zdravstvenimi stanji, kaj se dogaja, če se to uporablja v kombinaciji, če to uporabljajo zelo mladi ljudje, skratka, tukaj tavamo popolnoma v temi, zato tudi na DrogArtu to budno spremljamo in zbiramo informacije," je pojasnil Verdenik.
Dodaten problem predstavljajo snovi, ki se tržijo v obliki bombonov, čokoladic, pokalic, kot je primer Dynamite Popping Candy, "ki na prvi izgled delujejo varnejše za uporabo, če jih primerjamo s prepovedanimi substancami, ki so v obliki praškov, kristalov, tablet. Tako lahko neizkušeni osebi dajo lažen občutek varnosti in bo prej zaužila ta izdelek," je opisal Verdenik.
Še en problem pa je lažno oglaševanje, saj deklaracija na samem izdelku pogosto odstopa od tega, kar dejansko pokaže laboratorijska analiza. Ali pa na deklaraciji celo piše, da ni namenjena za zaužitje, ampak gre za dekorativen ali pa kozmetični izdelek, s čimer se prodajalec zaščiti pred odgovornostjo, v resnici pa izdelek obljublja psihoaktivne učinke. Po pojasnilih Nadje Škrk iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na ministrstvu za kmetijstvo v pripravi zakon, po katerem bi proizvode, ki dajejo izgled živila in bi se lahko zaužili, šteli za živilo, s tem pa bi bilo podvrženo drugačnim omejitvam. "In skušamo tudi na ta način zadevo rešiti," je dejala na vprašanje o izogibanju zakonskih omejitev pri prodaji teh snovi. V glavnem so sicer dostopne v specializiranih trgovinah.
Obenem pa so izdelki, ki se uporabljajo oralno, praviloma močnejši, saj celotna psihoaktivna snov vstopi v krvni obtok naenkrat, uporabnik torej torej zaužije vse naenkrat in ne dozira postopoma, poleg tega koncentracija aktivne snovi pogosto ni znana. Zato tudi prihaja do zastrupitev. Tako Verdenik svetuje, naj bodo uporabniki, če že posežejo po teh snoveh, previdni in ne zaužijejo denimo celega bombona naenkrat.
V DrogArtu izvajajo tudi anonimno testiranje, kamor lahko uporabnik prinese izdelek, ki ga dajo v laboratorijsko analizo in uporabnika obvestijo o dejanski sestavi vzorca, s čimer lahko tudi preprečujejo predoziranja, hospitalizacije in podobno.
