Nov trend: 'V Sloveniji ustanavljajo podjetja za tihotapljenje drog'

Kot je pojasnil Primož Ogrinc, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri Generalni policijski upravi za 24UR Zvečer, so imeli slovenski osumljenci v mreži eno izmed vodilnih vlog. "Bili so tako v vlogi organizatorja kot prevoznikov prepovedane droge, kot tudi oseb, ki so novačili druge voznike tovornih vozil," je poudaril Ogrinc. Skupina je bila izjemno dobro organizirana, pri čemer so nekateri osumljenci že začeli prestajati zaporne kazni v tujini, med njimi tudi 53-letni Slovenec na Danskem.

Prevoze so organizirala tri podjetja s sedežem v Sloveniji, je pojasnil. "V zadnjih letih ugotavljamo, da je to postal ustaljen način delovanja. V tem primeru je bil med osumljenci tudi slovenski državljan, običajno pa tujci ustanavljajo podjetja v Sloveniji in jih nato uporabljajo za prevoz prepovedanih drog po Evropski uniji. Takšen trend se je uveljavil in enako je bilo tudi v tem primeru."

V tej preiskavi se je izkazalo, da vozniki niso bili nevedni uslužbenci, temveč aktivni sodelavci, pogosto kar lastniki teh podjetij. "Vedo, kaj se dogaja, vedo, kaj se prevaža," pojasnjuje Ogrinc. Pošiljke so iz Južne Amerike preko severnoevropskih luk potovale proti Skandinaviji, skrite na najbolj domiselne načine. Med tovorom, kot tudi v ročnih torbah, ki so jih imeli vozniki v kabinah.

Preiskovalni ukrepi so trajali približno eno leto. Uspeh preiskave temelji na tesnem sodelovanju s policijami Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske in Finske pod okriljem Europola. Ena najpomembnejših najdb je bil zaseg 5,7 tone kokaina v Belgiji, ki je bila neposredno povezana s slovenskimi akterji. Vrednost te droge na trgu bi dosegla neverjetnih 280 milijonov evrov. "Gre za enega večjih zasegov," je poudaril Ogrinc. "Sodelovanje je bilo zelo uspešno, izmenjava informacij pa je potekala hitro in vsakodnevno. O uspešnosti pričajo tudi rezultati in številni zasegi."

Vzporedno s kazenskim postopkom je potekala tudi finančna preiskava proti osumljencu iz Celja. Zaseženo mu je bilo premoženje v vrednosti približno 400.000 evrov, kar vključuje tako premičnine kot nepremičnine po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Kljub velikim uspehom pa policija opozarja na perečo težavo – zastarelo slovensko zakonodajo na področju kriptirane komunikacije. Medtem ko se kriminalci hitro prilagajajo in uporabljajo sodobna tehnološka orodja za varno komuniciranje, slovenska policija nima ustreznih zakonskih pooblastil za učinkovit nadzor teh kanalov, kot ga že imajo številne tuje policije.

Ogrinc upa na spremembe Zakona o kazenskem postopku, saj bi le tako slovenska policija lahko ostala enakovreden partner pri razbijanju najzahtevnejših oblik mednarodnega organiziranega kriminala v prihodnje.