Dron in semenske kroglice: bo reševanje tropskih gozdov ozelenilo tudi Kras?

Stičišče dveh kraških občin; občine Miren-Kostanjevica in občine Komen. "To območje je verjetno eno požarom najbolj izpostavljenih območij v Sloveniji," ocenjuje komenski župan Erik Modic. Tu je namreč požar pustošil že leta 2003, "ko je v le dveh urah zgorelo celotno pobočje pri Kremenjaku". Zgodba se je nato ponovila še leta 2022, "ko je mega požar zajel zahodni rob Slovenije in tudi vzhodni rob Italije".

Takrat so ognjeni zublji v 17 dneh upepelili 2700 hektarjev gozda na Krasu, leto dni kasneje pa je akcija pogozdovanja teh ogolelih območij že v polnem teku. 300 hektarjev površin bo tako še do konca letošnje sejalne sezone na novo posejanih, še 40 hektarjev pa obnovljenih, sporočajo v Zavodu za gozdove Slovenije. Od lani so tako na pogorelem območju posadili že okoli dve toni semen.

A ker težavo še vedno predstavljajo težko dostopna kraška področja, ki so ob tem zaradi številnih neeksplodiranih ubojnih sredstev tudi zelo nevarna, so morali pristojni poseči tudi po bolj inovativnih pristopih. V oči jim je padlo hrvaško podjetje Projekt O2, ki s pomočjo brezpilotnega letalnika in posebnega sistema pogozduje iz zraka.

'Revolucionaren dan za gozdarsko panogo'

"Danes predstavljamo poskusno dejanje," je dejal Modic, direktor zavoda za gozdove Gregor Danev pa je napovedal, da bodo morda, če se bo nova metoda sajenja dreves izkazala za zgodbo uspeha, po njej posegli tudi pri regeneraciji gozdov po zadnji avgustovski ujmi, ki je prizadela Slovenijo. "Seveda pa se mora metoda izkazati kot učinkovita tako na pokrajini kot tudi na financah," je dejal.

A lepo po vrsti. Najprej je tu Kras, kamor bodo odvrgli 2500 semenskih kroglic, 120 v enem setu, ter en hektar kraške površine. "Sadili bomo lipo, trokrpi javor in maklen, semena pa so skupaj s humusom in zemljino stisnjena v posebno kroglico. Vse našteto je seveda iz preverjenega porekla, kot tudi narekuje zakonodaja," je zagotovil Danev, ki sicer priznava, da je gozdarstvo sicer precej konservativna panoga in da so tudi zato precej skeptični do novitet. "Zato je to revolucionaren dan," je dejal.

No, še nekoliko bolj revolucionaren bi bil, če bi se oblaki nad Krasom sčistili. A če je lansko poletje pokrajina usihala v plamenih, ki so jih še dodatno hranile vroče temperature in žgoče sonce, se tokrat nebo kar ni želelo zjasniti. Polet z dronom in sejanje s semenskimi bombicami so morali zato prestaviti za nekaj dni, ko bodo okoliščine bolj primerne. Sicer bi se prvo tovrstno pogozdovanje v Sloveniji odvilo že danes.

"Že zdaj lahko zagotovimo, da je metoda učinkovita za nedostopne terene, da torej nimamo manualnega dela. Moramo pa seveda preveriti tudi, ali bodo kroglice skalile ter kako se bo gozd obnavljal," dodaja direktor Zavoda za gozdove, ki pravi, da bodo na ta način testno pogozdili en hektar Krasa, spomladi pa pričakujejo, da bo seme tudi vzklilo. "Takrat bo treba teren tudi pregledati."

A če bi bil to sicer prvi takšen poskus sajenja dreves v Sloveniji, pa tehnologijo sicer že uporabljajo drugod po svetu. Direktor Projekt O2 Goran Ladišić je dejal, da je ideja za pogozdovanje na takšen način nastala pred štirimi leti. Zasnovala sta jo skupaj z biologom Dušanom Jelićem. Na Hrvaškem jo tako uporabljajo že dve leti in pol, semenske kroglice so tako na primer odvrgli tudi na pogorišča v Dalmaciji.

A na podoben način postopajo tudi v precej bolj oddaljenih tropih. "Ko smo prejeli pobudo in jo preučili, smo ugotovili, da se tovrstno metodo uporablja tudi v tropskih gozdovih," je povedal Danev. "Metodo torej poznamo, seveda pa jo moramo testirati tudi v Sloveniji," je dodal.

Kombinacija treh listavcev: maklen, trokrpi javor, lipa

V zgodovini je bil Kras poznan po hrastovih drevesih, ki so jih kasneje uporabili tudi za izgradnjo italijanskih Benetk. Nedavni požar na Krasu pa se je hranil predvsem na visokih borovcih.

"Kjer je bor, gasilec nima kaj iskati. Zublji so visoki tudi več kot 60 metrov, ogenj lahko preskoči in te obkroži, temperature so nepredstavljive. Kot v peklu je najboljši opis tega," sta po lanskem poletju pripovedovala pripadnika civilne zaščite Matjaž Juren in Radivoj Masten, ki sta 17 dni bdela nad kraškimi vasicami in se spopadala z ognjenimi zublji. Bor je sicer z močnimi in globokimi koreninami na kamnitem Krasu odigral ključno vlogo pri tem, da je razrahljal kraško zemljo, a jo je ob tem s svojimi iglicami naredil tudi kislo. Zato so bili prebivalci v skrbeh, da se druge vrste na območju morda ne bi prijele.

Tokrat so v semenskih bombicah združili semena treh listavcev: maklena, trokrpega javorja in lipe. A zakaj so se odločili prav za to kombinacijo? "V načrtu sanacije smo opredelili avtohtone vrste, ob tem pa smo seveda upoštevali tudi želje prebivalcev Krasa. Tudi izkušnje z nedavnim požarom so pokazale, da je lahko črni bor na tem območju zelo rizičen," je dejal.

Za sestavino bombic pa so sicer izbrali čim bolj lahka semena in semena, ki so bila letos na voljo. "Semenska leta so namreč zelo različna, hrasti že dve leti ne obrodijo dobro, zato z njim tudi še nismo testirali," je pojasnil.

V hrvaškem podjetju so sicer povedali, da okoli 40 odstotkov njihovih kroglic vzkali, v Zavodu za gozdove pa pri sestavi maklena, trokrpega javorja in lipe sicer pričakujejo uspeh. "Gre za jesensko sadnjo in tudi deževno vreme je ugodno. Morda res ne za polet z dronom, je pa zelo naklonjeno za obnovo gozda in osemenenje."

Pozitivne strani sajenja z dronom

Vse snovi za sestavo kroglice za pogozdovanje Krasa so torej, da se ne bi vrinila kakšna neželena rastlinska vrsta, prišle iz Slovenije. "Kroglica semenom zagotavlja neke osnovne biološke razmere za rast semen, ob tem pa služi tudi kot zaščita pred zunanjimi dejavniki, kot so na primer živali, ki bi lahko seme pojedle," je povedal biolog Dušan Jelić. 

Kroglica mora biti ob tem tudi dovolj trdna, da se ob padcu z 20 oz. 30 metrov ne razpoči. To se sicer lahko zgodi, če pade na kamen, sicer pa je zaščitni ovoj okoli semen dovolj trden, da potrebuje za prepolovitev tekočino. "Ko se kroglica namoči, začne razpadati. Takrat seme, obdano s humusom, zemljino, glivami, začne kliti," pojasnjuje.

"Delavne sile, ki je pripravljena delati fizična dela, je vse manj, hitro sajenje na veliko večji površini, prav tako pa lahko z dronom sadimo tudi na težko dostopnih ali celo nedostopnih terenih," je nekaj pozitivnih lastnosti takšnega pogozdovanja naštel Ladišić. Dve leti in pol torej že sadijo na Hrvaškem, v zadnji sezoni so sedem zasaditev izvedli v Vukovarju, tokrat pa je prvič, da bodo leteli tudi na nebu zunaj Hrvaške.

Projekt je v Slovenijo pripeljal Telemach, težak pa je nekaj več kot 10.000 evrov. Vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Telemach Greta Šter  je dejala, da v podjetju verjamejo, da bo tehnologija tudi tokrat olajšala delo ljudi, zato so ta projekt tudi finančno podprli. "Vračanje družbi je zelo pomemben vidik našega poslovanja, prav tako pa tudi skrb za okolje. Tehnologija je povsod okoli nas, tehnologija nas zbližuje in povezuje, hkrati pa nam olajša kakšno zadevo. Verjamemo, da bo tako tudi tokrat," je dejala.