Dron v rokah neizkušenega človeka smrtno nevaren. Vedno več incidentov, zakonske regulacije pa še ni

Droni so vedno bolj priljubljeni in vedno bolj cenovno dostopni. Žal pa so tudi nevarni. Zadnji incident, ki bi se lahko končal zelo tragično, se je zgodil včeraj v Madonni di Campiglio, ko je med slalomsko vožnjo skoraj 10 kilogramov težek dron strmoglavil na progo in za las zgrešil avstrijskega smučarja Marcela Hirscherja. Snemanje iz zraka je namreč vedno bolj priljubljeno, še posebej na športnih prireditvah, zato so tam nesreče pogostejše. Še posebej takrat, ko z droni upravljajo neizkušeni ljudje.

V Sloveniji (še) nimamo zakonodaje, ki bi urejala to področje, kar pomeni, da lahko z droni operira praktično vsak izmed nas. Javna agencija za civilno letalstvo sicer že pripravlja zakon, ki bo uredil to področje, do takrat pa je izdala več opozoril in nasvetov za uporabnike brezpilotnih zrakoplovov oziroma tako imenovanih dronov. Za to so se odločili tudi zaradi pričakovanega porasta tovrstnih aktivnosti ob prazničnem koncu leta.

"Priča smo povečanemu številu prireditev na prostem. Slikanje in snemanje je ob vse dostopnejši tehnologiji zelo priljubljen način beleženja različnih dogodkov. Ker pa je včasih v objektiv težko ujeti želeno vsebino, postaja snemanje iz zraka s pomočjo 'dronov' vedno bolj priljubljeno. Smo tudi v času obdarovanja, ko se vneto iščejo nove ideje. Pričakovati je, da je zaradi vedno dostopnejših cen manjših brezpilotnih zrakoplovov le-teh vedno več v rokah predvsem neizkušenih 'letalcev'," poudarjajo v agenciji.

Priročno darilo, ki pa je lahko tudi nevarno

Ob tem se namreč po navedbah agencije marsikdo ne zaveda zahtevnosti teh aktivnosti, obstoječih pravil in drugih ureditev v zvezi z izvajanjem aktivnosti z droni. Kot še posebej pomembno izpostavljajo zavedanje o nevarnostih, ki lahko pripeljejo do manjše ali večje nesreče ali celo tragedije.

Pogosti so trki v ovire, nezanesljiv GPS-sistem ter odpoved baterije

Veliko nevarnost, tako za uporabnika brezpilotnega zrakoplova kot prisotne v območju letenja, predstavlja padec brezpilotnega zrakoplova. Po navedbah Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov je najpogostejši vzrok za padec to, da zlasti neizkušen uporabnik med snemanjem z dronom v želji po čim boljšem posnetku spremlja sliko na ekranu, pozabi pa opazovati dron in okolico, v kateri leti. Tako še zlasti pri letenju nazaj in letenju izven vidnega polja lahko spregleda slabo opazne ovire, kot so električne žice, drevesa ali drogovi.

Druga dva najpogostejša vzroka za padce sta še neupoštevanje dejstva, da delovanje GPS-sistema ni vedno zanesljivo, in odpoved pogonske baterije. Ob nepravilnem vzdrževanju baterij je lahko čas letenja občutno krajši od pričakovanega in nepozorna oseba, ki spregleda, da je baterija v slabem stanju, tvega padec brezpilotnega zrakoplova.

Zgornji trije vzroki so prisotni v več kot 90 odstotkih padcev brezpilotnih zrakoplovov, med njimi prednjači ovira v zraku, kar je posledica neizkušenosti in nepazljivosti osebe, ki brezpilotni zrakoplov upravlja. V zadnjem času ima sicer večina brezpilotnih zrakoplovov vgrajen snemalnik podatkov o letu oziroma nekakšno črno skrinjico, ki beleži vse podatke o letu, in ki serviserju ali preiskovalcu nesreč omogoča natančno analizo vzrokov za padec.

Za snemanje in dela v zraku potrebujete posebno dovoljenje

V agenciji za civilno letalstvo ob tem opozarjajo še na nevarnost za letalski promet in posameznika ter nevarnost vdora v zasebnost posameznika. Opozarjajo tudi, da je za izvajanje dejavnosti, to je dela oziroma snemanja v zraku, potrebno posebno dovoljenje. Izvajanje dejavnosti snemanja iz zraka je namreč podvrženo določenim pravilom. Za letalske dejavnosti posebne vrste, kot so na primer dela v zraku, vleka reklamnih sporočil in snemanja iz zraka, pa je v skladu z zakonom o letalstvu potrebno pridobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija.

Od 4000 do 32.000 evrov kazni

Dodajajo, da lahko letenje z brezpilotnimi zrakoplovi predstavlja več kršitev zakonodaje, za katere so zagrožene kazni tako za pravne kot fizične osebe. Zakon o letalstvu tako denimo določa, da letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa predstavlja kršitev zračnega prostora. Zagrožena kazen je od 4000 do 32.000 evrov.

Agencija ob tem še pojasnjuje, da lahko vsaka oseba, ki upravlja brezpilotni zrakoplov, z nekaj ukrepi bistveno zniža tveganja. Med te ukrepe sodi med drugim ta, da se pred uporabo drona ustrezno seznani z njegovimi lastnostmi in zmogljivostmi, pa redno vzdrževanje pogonskih baterij in seznanitev s pravili varnega letenja.

Na tem področju Slovenija načrtuje sprejetje evropske zakonodaje

Na ministrstvu za infrastrukturo so sicer pretekli teden pojasnili, da je področje brezpilotnih naprav danes urejeno v okviru pravilnika o ultralahkih letalnih napravah. Med te sodijo tudi zrakoplovi brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kilogramov, modeli in druge podobne naprave.

Pravilnik določa pogoje za uporabo, vzdrževanje in izdelavo teh naprav, vpis v evidenco in ugotavljanje sposobnosti teh naprav za letenje, minimalno opremo naprav, pilota ali druge osebe ter usposabljanja, izpite, dovoljenja in pooblastila pilotov teh naprav.
Posebna ureditev brezpilotnih naprav se je na evropski ravni pričela aktivno pripravljati v letošnjem letu. Do konca leta se pričakuje izdelava tehničnega okvirja za sprejetje in uveljavitev evropskega predpisa s tega področja. Pri tem bo EU upoštevala hiter razvoj industrije na tem področju ter potrebo po sprejetju ureditve, ki bi omogočala poenotenost letalskega trga za varno in trajnostno uporabo vseh vrst daljinsko vodenih zračnih sistemov.